Bolezni in škodljivci
Bakterijska gniloba je pogost pojav na sočnih zalonih delih zelenjave ali večletnih okrasnic. Pojavlja se po celem svetu in povzroča veliko poškodb pridelka na polju, med transportom in med skladiščenjem.
Simptomi mehke gnilobe se najprej pojavijo kot majhne močnate lezije, ki se hitro povečujejo v globino in v širino. Prizadeto področje postne mehko in zdrizasto, medtem ko postane površina nad mestom gnilobe razbarvana in včasih tudi nekoliko vdrta. Sčasoma se površina predre in na površino priteče brezoblična masa celic, ki na zraku počrnijo. Celoten plod se lahko v celoti spremeni v takšno tekočo maso e v nekaj dneh. Smrad, ki se ponavadi pojavi ob gnitju je velikokrat posledica šele sekundarne okube, e propadajočega tkiva. Na polju se lahko gnitje podzemnega dela zelenjave razširi tudi na spodnji del stebla, kar povzroči venenje nadzemnega dela.
Bakterije prezimijo v odmrlem rastlinskem materialu, vodi za zalivanje, zemlji in prebavilih bub nekaterih uelk. Infekcija je pogosto posledica delovanja uelk, ki objedajo rastline. Poleg prenosa na rastlino lahko uelke sodelujejo tudi pri prenašanju znotraj rastline, saj nekatere rastline ob infekciji, okubo omejijo s pluto, ki pa jo uelke ob prehranjevanju ponovno uničijo. Ob infekciji se bakterije najprej prehranjujejo in razmnoujejo v celični tekočini, ki se je sprostila iz poškodovanih celi. Hkrati sintetizirajo velike količine pektolitični encimov, ki uničujejo osrednjo lamelo celične stene. Zaradi velikega ozmotskega potenciala maceriranega tkiva, začne na mesto okube pritekati voda iz sosednjih tkiv. Bakterije se v maceriranem tkivu razmnoujejo, encimi pa napadajo okoliška tkiva in jih pripravljajo za infekcijo.
Matev Likar © 2007-2010