Cvetna monilija, sadna gniloba

Cvetna monilinija lahko okuži vse vrste sadnega drevja, vendar je najbolj škodljiva na koščičastem sadju (česnja, nektarina, marelica, sliva). Plesen lahko napade cvet, sadež, pecelj in majhne vejice. Tri vrste rodu Monilinia, ki so povzročiteljice rjave gnilobe so: M. fructicola, M. laxa in M. fructigena, pri čemer se slednji pojavljata tudi v Sloveniji.

 

 

Simptomi

Simptomi so podobni pri vseh koščičastih vrstah sadja. Cvetovi in vejice venejo, nastajajo razjede, sadeži gnijejo. Prvi simptomi se pojavijo spomladi, ko se odprejo cvetovi. Okuženo tkivo cvetov oveni, postane rjava in je vcasih prekrito s sivo-rjavimi sporami. Oboleli cvetovi ponavadi ostanejo na drevesu do poletja. Gliva se iz okuženega cveta ali ploda preseli na pecelj. Tam napade in povzroča razjede na vejicah. Razjeda lahko postane krožna in povzroči odmrtje vejice nad razjedo. Okoli robov razjed lahko nastane kalusno tkivo, zato se razjeda v poznejših sezonah ne razširi.

Nezreli plodovi so bolj odporni, medtem ko se bolj zreli sadeži hitreje okužijo. Okužba se kaže kot pojav mehkih rjavih lis, ki se hitro širijo in tvorijo temno zrnato maso konidijev. Celoten sadež hitro gnije, nato se posuši in skrci v nagubano mumijo. Zgnito sadje in mumije lahko ostanejo na drevesu ali padejo na zemljo. Okužba sadežev se hitro širi, še posebej ob slabih vremenskih pogojih in če se sadeži dotikajo.

 

Zatiranje

Ukrepi za zmanjševanje možnosti okužbe in preprecevanje bolezni so:

• Čiščenje sadovnjaka je zelo pomembno v nadzoru bolezni. Vso odpadlo in zgnilo sadje je potrebno pobrati in temeljito uničiti. Pomembno je odstraniti vse mumije z dreves. V času mirovanja je potrebno izrezati vse razjede na vejah. Prezrelo in gnilo sadje v skladišču je potrebno takoj odstraniti in uničiti.
• Z nadzorovanjem škodljivih žuželk se zmanjša število poškodb, ki so lahko vstopno mesto za glivo.
• Posebno skrb je potrebno posvetiti obiranju in pakiranju sadja, da se le-to ne poškoduje. Sadje naj bo ohlajeno takoj po obiranju, po možnosti okrog 0°C.
• Odstranitev divjih ali zanemarjenih sadnih dreves, ki služijo kot rezervoar za povzročitelja.
• Uporaba odpornejših sort koščičastega sadja.
• Fungicidi (z npr. fenheksamidom) so pomemben del preventive. Pravilna uporaba tako zaščitnih kot sistemskih fungicidov ščiti cvet in plod ter zmanjša količino spor na okuženih mestih in možnost okužbe čez zimo.