Krompirjeva plesen

Krompirjevo plesen lahko najdemo po skoraj vseh predelih sveta. Najbolj nevarna pa je v predelihs hladnim in vlažnim podnebjem. Poleg krompirja oomiceta Phytophthora infestans napada tudi paradižnik in druge predstavnike iz družine Razhudnikovk.

 

Simptomi

Simptomi se najprej pojavijo na robovih spodnjih listov v obliki temnih pik. V vlažnem vremenu se hitro povečajo in tvorijo temna področja z zabrisanim robom. Na spodnji strani lista se na robu lezije pojavi 3-5 mm široko svetlo področje z micelijem. V daljšem obdobju vlažnega vremena začnejo kmalu vsi nadzemni deli rastlin gniti. Nasprotno je rast glive v suhem vremenu zavrta. V tem primeru svetel rob z glivo ni opazen. Ob nastopu vlažnejšega vremena se razvoj glive pospešeno nadaljuje.

Druga faza razvoja bolezni je infekcija gomoljev. Ob vlažnem vremenu pride namesto do raznosa sporangijev z vetrom, do spiranja sporangijev v tla. Zoospore, ki se sprostijo iz sporangijev vzkalijo in vdrejo v gomolj preko lenticel ali pa preko poškodb na površini gomoljev. Na gomoljih krompirja okuženih z glivo se pojavijo rjavkasta mehka mesta. Razvoj bolezni se nadaljuje na skladiščenih plodovih. Mesta infekcije pa lahko služijo za vdor sekundarnim okužbam(npr. bakterija Erwinia carotovora), ki povzročajo vlažno gnilobo krompirja. Okuženi gomolji krompirja predstavljajo vir infekcije za naslednjo rastno sezono. Micelij zraste iz gomoljev neposredno v nadzemne dele rastline, zaradi česar je bolje uporabljati vsako leto semenski krompir, vzgojen iz neokuženih rastlin, ki ga dobimo pri zanesljivih proizvajalcih.

Zaščita

Uporabimo lahko različna sredstva na osnovi ditiokarbamtov