rastlinjak

Rastlinjak ali plastenjak – pokrite grede

Ali si želite podaljšati svojo rastno sezono? Bi si morda želeli vzgojiti lastne sadike in namnožiti okrasne rastline? Pa morda še prezimiti vse rastline, ki niso dorasle našim zimam? Vse to lahko dosežete s postavitvijo rastlinjaka ali plastičnega tunela. Seveda se izbira zdi enostavna, saj imamo samo dve možnosti – pa vendar katera bi bila boljša. Za lažjo primerjavo smo spodaj zbrali nekaj prednosti in slabosti rastlinjakov in plastičnih tunelov.

Rastlinjak

rastlinjakRastlinjaki oz. steklenjaki imajo veliko prednost, da je steklo odličen zadrževalec toplote. Kljub temu, da zadrži večino toplote v rastlinjaku pa je tudi izredno prepustno za svetlobo, saj prepusti več kot vse 90% svetlobe, ki pade na rastlinjak. Dodatna prednost stekla je tudi njegova odpornost na sonce in dež, saj ne bo porumenelo ali propadlo kot številni drugi materiali. V kolikor ga kombinirate z aluminijastim okvirjem, bo rastlinjak krasil vaš vrt tudi nekaj desetletij. Seveda pa kombinacija aluminij/steklo ni edina možnost, ki jo imate na izbiro. Na voljo imate tudi steklenjake z lesenimi ali železnimi okvirji. Slednja v primerjavi z aluminijem, potrebujeta nekaj več nege, saj je potrebno okvirje vsakih nekaj let prebarvati.
Žal pa imajo rastlinjaki kot vse dobre stvari tudi nekaj slabosti. Žal so v primerjavi s tuneli relativno dragi. Dodatna slabost je tudi pregrevanje, do katerega lahko pride v poletnih mesecih. V vročih suhih razmerah se lahko v rastlinjaku pojavijo različne bolezni in škodljivci kot so npr. pršice. Zaradi tega je pri načrtovanju rastlinjaka nujno dodati tudi senčenje in možnost hlajenja.

Plastični tunel

Nizka cena plastičnih tunelov (v primerjavi s steklenjaki), nam omogoča, da za podobno ceno postavimo precej bolj prostorno pokrito gredo. Velik volumen zraka, ki ga tunel prekriva bo tako zmanjšal temperaturna nihanja v poletnih mesecih. Nekoliko manjša prepustnost plastičnih folij pa razprši svetlobo, kar prepreči poškodbe rastlin zaradi žgočega sonca in ustvari enakomerno osvetlitev.
Slabosti plastičnih tunelov so slabša toplotna izolacija, saj plastična folija ne zadržuje toplote z enako učinkovitostjo kot steklo. Slabša osvetlitev in nižje temperature v pomladnih mesecih, nekoliko upočasnijo rast rastlin, zaradi česar bodo sadike nekoliko počasneje dosegle velikost primerno za presaditev na gredo. Slaba stran plastenjakov je tudi občutljivost folije. Čeprav je steklo precej krhko pa je plastična folija še nekoliko bolj občutljiva in jo lahko hitro preluknjamo že z bambusovo palico.

šmarna hrušica

Šmarna hrušica – nezahtevna in okusna

Šmarna hrušica so rod, ki je soroden jablani, kutini in drugim predstavnikov družine rožnovk. Pri nas avtohtona vrsta je navadna šmarna hrušica (Amelanchier ovalis), medtem ko na okrasnem vrtu največkrat najdemo kanadsko šmarno hrušico (Amelanchier canadensis). Šmarna hrušica je odličen dodatek za vsak vrt, saj poleg okusnih plodov nudi tudi odlično jesensko barvo.

šmarna hrušicaKam posadimo šmarno hrušico

Šmarna hrušica bo najbolje uspevala na sončnem ali polsenčnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte veliko organske snovi v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja. Pri izbiri mesta, je dobro imeti v mislih končno velikost rastline, saj lahko doseže tudi do 4 m višine. Nekoliko manjša je sorta ‘Sleyt’, ki bo pognala do 2 m visoko. Slednjo je tako tudi enostavneje obirati. Dodatna prednost te sorte pa je tudi, da je samooplodna.

Oskrba šmarne hrušice

Šmarna hrušica potrebuje le malo nege. Sproti odstranjujemo koreninske poganjke, ki odženejo iz koreninske osnove. Vsako leto pa odstranimo tudi pregosto razrasle in odmrle veje. Zimska zaščita ni potrebna, saj je rastline pri nas prezimno trdna.

Šmarna hrušica bogato obrodi

Plodovi začnejo dozorevati meseca junija. Zorijo postopoma v obliki grozda in jih lahko tako nabiramo preko sezone. Vsebujejo veliko železa, magnezija, kalcija, vitamina C in E. Poleg tega vsebujejo veliko antioksidantov in dietnih vlaknin.

Če potrebujete nove rastline

Šmarno hrušico lahko namnožite s potaknjenci ali s cepljenjem na jerebiko. Navadno šmarno hrušico pa lahko razmnožujemo tudi s koreninskimi odganjki, ki poženejo iz koreninske osnove. Le – te moramo izrezovati sproti. Izrezujemo tudi pregosto zrasle in poškodovane oz. odmrle veje.

Zelenjava za senčna rastišča

sencaČeprav je sončno rastišče najprimernejši prostor za večino zelenjave in sadja, lahko dober pridelek vzgojimo tudi na nekoliko bolj senčnem delu vrta. Pravzaprav je zaščita pred močno sončno pripeko celo koristna za nekatere zelenjave kot je npr. solata. Le-ta bo na senčnejši gredi pognala močnejše listne rozete in ne bo tako močno silila v cvet.

Ni vsaka senca enaka

Sence, ki jih na vrtu mečejo poslopja, ograje, pergole in drevesa se lahko precej razlikujejo, vendar so vsa osenčena rastišča nekoliko temnejša in hladnejša od okoliškega vrta. Rastline v iskanju svetlobe poženejo nekoliko više in več energije vložijo v rast listov. Sadje na senčnem rastišču zori nekoliko počasneje, saj je tvorba sladkorjev povezana s fotosintezo in jakostjo svetlobe. Dodatno pa je potrebno omeniti tudi to, da so senčna rastišča navadno sušnejša, saj jih poslopja, drevesa, itd. skrijejo pred dežjem, zato me pozabite preveriti kako zalivati rastlin. Koristna pa je tudi uporaba zastirke.
Še vedno pa imamo na voljo številne vrste zelenjave, ki se bo na takšnem rastišču počutila odlično. Najbolje je, da pri tem nekoliko eksperimentirate in sami poskusite katera vrsta bo uspešna na vašem vrtu. Za nekaj nasvetov pa si lahko ogledate še spodnje opise senčnih rastišč.

Tipi sence

Globoka senca

Z globoko senco označujemo rastišča, ki niso nikoli neposredno osvetljena s soncem. Nobena zelenjava sicer ne bo odlično uspevala na takšnem rastišču, kljub temu pa boste lahko vzgojili soliden pridelek listne zelenjave ali jagodičja. Najbolje bodo uspevale zelenjave za solate kot sta npr. rukola in špinača, ki ju boste posejali sredi poletja. Poskusite lahko tudi z živahno rastočo meto ali v kolikor želite nekaj jagodičja – z borovnicami.

Delna senca

Delno senco lahko najdete na severnih straneh zidov ali živih mej. Takšna rastišča dobijo le nekaj ur sonca in so primerna za gojenje stročnic, korenovk, listne zelenjave, rabarbare, ribeza, jagod in češenj. Med stročnicami in rabarbaro izberite hitro zoreče sorte. Jagodičje bo na takšnem gojišču nekoliko manj sladko kot na sončni gredi, vendar še vedno okusno. Pri izbiri češenj pa izberite sorte kot je npr. ‘Morello’, ki za tvorbo sladkorjev ne potrebujejo veliko sonca.

Senca pod drevesi

Pod listopadnimi drevesi najdemo poseben tip sence, ki nastane ob nežnem filtriranju sončne svetlobe. Na takšnem mestu lahko gojite vse vrste sadja in zelenjave, ki so bile naštete že zgoraj. Pri izbiri je koristno izbrati sorte, ki dozorijo že zgodaj v sezoni, ko se drevesa še niso v celoti olistala.

Polsenca

Polsenco najdemo na vzhodni ali zahodni strani ograj in poslopij. V takšni senci lahko posadimo skoraj vse vrste zelenjave in sadja. Na rastiščih, ki dobijo jutranje sonce in popoldansko senco posadite por, zelje, mlado čebulo, bob in zgodnje sorte krompirja, korenja ter rdeče pese. Na rastiščih z obratno kombinacijo sonca in sence pa lahko gojite vso zelenjavo z izjemo sort, ki za dober pridelek potrebujejo polno sonce.

melona

Melone – osvežujoč poletni pridelek

meloneMelone (dinje) so odlično sadje za poletni zajtrk, saj vsebujejo veliko vode, številne vitamine in minerale. Pri tem jih je sorazmerno enostavno gojiti, tako da ni nobenega izgovora, zakaj jih ne bi posadili tudi na svoj vrt :)

Kako sadimo melone

S sejanjem melon začnemo že sredi aprila, ko je potrebno v sadilne lončke posejati semena. Lončke napolnite s subtratom nekje do polovice višine, nato pa ob sami rasti sejank, počasi dodajajte substrat do vrha lončka. Sadike bodo tako počasi tvorile vedno več korenin, kar bo izboljšalo njihovo rast.
Na prosto melone presajamo šele v maju, ko je minila nevarnost slane. Med rastlinami pustite 0,5-1 m prostora, da bodo imele dovolj prostora za razraščanje.
Preverite tudi dobre in slabe sosede melone.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Vzgoja melon

Melone potrebujejo obilico hranil, zaradi česar jih je potrebno dobro gnojiti. Najbolje je hranila dodati v obliki zrelega hlevskega gnoja ali komposta. Dodatno jim lahko dodate tudi mineralno gnojilo bogato s kalijem, ki je pomemben za tvorbo in zorenje plodov.
Poleg hranil, bodo melone potrebovale tudi obilico vode, zaradi česar jih je ob sušnem vremenu potrebno zalivati. Okrog rastline dodajte tudi zastirko v obliki slame.

Bolezni in škodljivci melon

Med boleznimi jih najbolj ogroža bakterijska uvelost, pepelasta plesen in listna pegavost. Za zmanjšanje pojavljanja bolezni, melon ne zalivajte po listih.
Med škodljivci največ težav povzročajo polži.

Poletna solata z melonami, figami in pršutom

poletna solata z melonoZa solato potrebujete:

  • majhno melono
  • 12 fig (najbolje temnih)
  • cca. 50 g pršuta
  • 2 žlici oljčnega olja
  • šop bazilike

Priprava je seveda enostavna – melono narežite na kose, fige narežite na četrtine, nato pa vse uredite na desko za serviranje ali servirni krožnik. Pokapajte z oljčnim oljem in okrasite še z baziliko.

Originalni recept (v angleščini): http://www.seriouseats.com/recipes/2015/07/fig-melon-spanish-ham-basil-salad-summer.html

rukula

Rukula – listi z bogatim okusom

rukulaRukola je listna zelenjava, ki je zelo enostavna za vzgojo. Njeni okusni listi pa so bogati tudi s kalijem in vitaminom C.

Setev in vzgoja rukule

Gredo namenjeno rukuli najprej pripravite za setev, nato pa semena posejte na globino cca. 1 cm. Rukolo lahko sejemo vse do zgodnje pomladi pa do jeseni. Za nepretrgan pridelek jo lahko tako sejete vsaka 2-3 tedne. Med vrstami rukule pustite približno 20 cm prostora. V kolikor pa bi želeli, lahko rukulo brez težav posejete tudi med solato in radič.
Preverite tudi dobre in slabe sosede rukule.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Vzgoja rukule

Rukola je sicer dobro odporna na sušo, vendar jo je priporočljivo ob sušnem vremenu zalivati, da preprečimo nastanek cvetov. Ob vročem in sušnem vremenu pa jo tudi nekoliko zakrivajte, saj bodo drugače listi postali prečvrsti in ne preveč okusni.

Bolezni in škodljivci rukole

Bolezni in škodljivci rukole ne napadajo pogosto. Glavni škodljivec rukole je bolhač, ki naluknja liste. Za zatiranje bolhača lahko uporabite ekološke pripravke ali rastline zastrete s hortikulturno kopreno.

Pobiranje pridelka

Rukula bo do velikosti za nabiranje potrebovala približno 4 tedne. Z rednim nabiranjem pa boste poskrbeli, da bodo na rastlini prisotni le mladi (in najbolj okusni) listi. Rukolo režemo, ko imam razvitih 5 do 6 listov, pri čemer ne izrežite srčnih listov.

Topla solata z rukulo

Potrebujete:

  • 2 srednje veliki čebuli
  • 8 rezin pancete
  • 4 vejice timijana
  • pest pinij
  • 4 pesti rukule
  • balzamični kis
  • oljčno olje
  • parmezan
  • sol

Olupite in narežite čebulo na osmine. V ponvi zapečite panceto do hrustljavega. Panceto odstranite iz ponve, nato pa v njej popecite čebulo, timijan in pinije (cca. 5 min). Vrnite panceto v ponev in vse dobro premešajte. Nato prenesite na panceto, ki ste jo razporedili na krožniku. Začinite z balzamičnim kisom in okrasite z rezinami parmezana (za slednje uporabite rezalo za sir ali lupilec krompirja).

koromač

Koromač: sadimo ga za okras in okus

koromačSladki komarček ali koromač je čudovita zelenjavnica, ki je lahko vrtu tudi v okras. Gojimo ga zaradi otečenih listnih pecljev, ki spominjajo na čebulico.

Vzgojite koromač iz semen

Koromač je zelo nezahtevna rastlina, ki ni izbirčna glede tal. Če želimo rastline vzgojiti iz semen, jih posejemo nekje med marcem in julijem. Na prosto rastline sejemo proti koncu sejalne sezone tj. junija in julija.
Če bomo rastline vzgajali v loncih, jih na prosto prenesemo ko, se temperature dvignejo nad 20°C in so velike približno 15 cm. Med rastlinami pustite 30 cm prostora, med vrstami pa 40-50 cm.

Poskrbite za koromač

Koromač med sezono potrebuje precej vlage. Za zaščito pred izsuševanjem je dobro tudi, če redno odstranjujete plevele in okrog rasline razprostrite zastirko.
Med sredino poletja in jeseni rastline nekoliko zastrite s prstjo, da bodo ohranile belo barvo in jih zaščitite pred morebitno slano. Za izboljšanje pridelka je dobro rastlinam dodati gnojilo z veliko fosforja (vsakih 14 dni).
Preverite tudi dobre in slabe sosede kumar.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Bolezni in škodljivci

Med škodljivci koromač najpogosteje obiščejo polži, ki jim pravtako teknejo okusni listi. Med povzročitelji bolezni pa so najpogostejše različne glive.

Enostavna solata s komarčkom in redkvicami

koromač

Potrebujete:

  • 1 srednje velik komarček
  • Šop redkvic
  • oljčno olje
  • sok pol limone
  • sol in poper

Priprava je zelo enostavna – komarček razdelite na četrtine in ga na tanko narežite v procesorju. Nato narežite še redkvice. Vse skupaj začinite s soljo, poprom, oljčnim olje in sokom limone. Ob mešanju narezan komarček in redkvice tudi nekoliko stisnite s prsti (kot da bi jih hoteli zdrobiti v pesti).

Originalni recept (v angleščini): http://drizzleanddip.com/2013/02/01/jamie-olivers-fennel-and-radish-salad

Tayberry

Tayberry – okusen križanec maline in robide

TayberryTayberry je jagodičevje, ki je nastalo s križanjem robide in maline in se imenuje po škotski reki Tay. Njegovi plodovi se odlikujejo z nizko kaloričnostjo in visoko vsebnostjo mineralov, vitaminov in antioksidantov. Če imate na vrtu prostor za le en grmiček jagodičevja, je tayberry odlična izbira.

Poskrbite za svoj tayberry

Sadike posadite na enak način kot robide, pri čemer lahko rastline sadite nekoliko bliže med seboj, saj imajo v primerjavi s starševsko robido, manj bujno rast. Še vedno pa potrebujejo cca. 1 m prostora. Zaradi nekoliko krajših poganjkov, jih lahko gojite tudi s podpornimi količki, vendar je vzgoja s horizontalno napetimi žicami varnejša, saj izboljša prezračenost in zmanjšuje možnost za razvoj bolezni.
Nasprotno pa je rastlina bolje kot robida ali malina odporna na sušo (prvo leto nekoliko slabše) in zmrzal. Najbolje bo uspevala na sončnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte organsko snov v obliki komposta. Na težjih tleh pa v dno sadilne jame vmešajte še nekaj grobega peska, saj rastlina slabše prenaša zastajanje vode.

Obrezovanje tayberry-ja

Obrezovanje je zelo enostavno. Rastlina podobno kot številne maline rodi na lanskih poganjkih, zaradi česar letošnje poganjke pustite za naslednjo sezono. Letošnje poganjke pa po zaključku plodenja porežite do tal.

Pobiranje pridelka

Plodovi bodo na grmičku dozorevali postopoma od začetka julija naprej. Najbolje jih je kot maline odtrgati s plodiščem vred in do uporabe skladiščiti v hladilniku.

Jagodičje s sorbetom iz maskarpona

Potrebujete:

  • 4 merice jagod
  • 4 merice malin
  • 2 merici tayberries
  • 1 merico rdečega ribeza
  • 1 merico belega ribeza
  • 270 g sladkorja v prahu
  • 350 ml mrzle vode
  • 2 žlici pomarančnega soka
  • 250 g maskarpona
  • 3 vejice mete

Raztopite sladkor v prahu v vodi in zavrtite. Nekoliko zgostite in ohladite. Dodajte pomarančni sok in z metlico umešajte maskarpone. Prelijte v posodo za zamrzovanje in postavite v zmrzovalnik. Vsake pol ure premešajte. Po kakšni uri in pol je sorbet pripravljen.
Operite in pripravite jagodičevje. Po želji mu lahko dodate nekaj likerja Cointreau. Na grobo pretlačite jagodičevje, tako da bo nastala mešanica kosov in soka. Pokrijte in pustite stati 1-1,5 ure.
Za serviranje pripravite ohlajene posodice in vanje z žlico prenesite sorbet, ki ga prekrijete z mešanico jagodičevja. Za okras na vrh dodajte še nekaj listo mete in potresite s sladkorjem v prahu.

kumare

Kumare: plezalka s osvežilnimi plodovi

kumareDoma vzgojene kumare so odličnega okusa. Pri tem so zelo enostavne za vzgojo.

Kako gojimo kumare

Kumare lahko sejete neposredno na prostem ali pa jih vzgojite v loncih. Na prostem jih semen po ledenih možeh, ko so tla že dovolj ogreta. V lonce pa jih lahko posejemo tudi že od začetka aprila naprej. Lonce postavite na sončno in toplo mesto, pri čemer v posamezen lonec posejte le po eno samo seme. Na gredo pred setvijo dodajte veliko zrelega komposta in večnamensko mineralno gnojilo.
Rastline pustimo rasti, dokler ne poženejo sedem listov. Potem odstranimo glavni poganjek s pinciranjem. Stranske poganjke lahko pustimo, da se razraščajo naprej, vendar vse poganjke brez cvetov ustavite pri sedmem listu.
Zelo pomembo je, da so tla med rastjo vedno vlažna (vendar ne premokra). Če se bo prst okrog rastline preveč izsušila, lahko pride do odpadanja plodov, ali pa postanejo plodovi grenki in neokusni. Pri zalivanju pazite, da ne škropite preveč po rastlinah, saj lahko pride do razvoj plesni.

Pobiranje kumar

Pri nabiranju za vlaganje kumare poberemo skoraj takoj po začetku rasti oz. ko dosežejo nekje 5-10 cm dolžine. Kumare, ki jih boste uporabili za solato pa pustite zrasti vsaj do nekje 15 cm. Zelo dobro je, če kumare obirate večkrat na teden, saj s tem spodbujamo tvorbo novih cvetov.
Preverite tudi dobre in slabe sosede kumar.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Težave kumar

Kumare lahko napade pepelasta plesen, ki se kaže kot belkasta prevleka listov. Rastline nazadujejo v rasti in so lahko deformirane. Rastline pa lahko napadajo tudi različni škodljivci kot so npr. listne uši, pršice in polži. Slednji so nevarni predvsem za kalice.

Japonska solata s kumaro

  • 6 žlic oljčnega olja
  • 3 žlice riževega kisa
  • 1 žlica sladkorja
  • za palec velik kos ingverja
  • limonska trava
  • sojina omaka
  • 1 velika kumara
  • sesekljana meta
  • sesekljan peteršilj

Kumaro na tanko narežite (najbolje z lupilnikom) po celotni dolžini. Rezine razporedite po krožniku in jih potresite z meto in peteršiljem. Za dresing zmešajte oljčno olje, rižev kis, sladkor, nastrgan ingver, sesekljano limonsko travo (ali poparek). Začinite s sojino omako in poprom ter prelijte po kumarah.

visoki fizol

Okusna vzpenjavka – visoki fižol

visoki fizolVisok fižol je okusna zelenjavnica, ki jo zelo enostavno gojimo tudi na majhnih vrtovih.

Kako gojimo visoki fižol

Vzpenjave sorte potrebujejo oporo, ob kateri se bodo vzpele do 2 m visoko. Med vrstami opor pustite približno 45 cm prostora, medtem ko lahko opore znotraj vrste namestite precej bolj na gosto (vsakih 15 cm). V kolikor nimate dovolj prostora za celotne vrste, si lahko pomagate tudi z vigvami, v katere spnete npr. pet palic, ki ste jih razporedili v majhnem krogu.
Ne glede na način razporejanja opor, ob vsako palico posejte 8-10 semen fižola, kasneje pa po potrebi rasline zredčite). Seme fižola posejemo na globino 2-5 cm. Pri tem je pomembno, da fižola ne posejemo prezgodaj, saj potrebuje tla ogreta vsaj na 10°C. Navadno visoki fižol sejemo od srede maja pa do srede junija.
Fižol navadno nabiramo sproti – hitreje v sezoni nabiramo stroke, kasneje pa tudi zrnje (posejete lahko sorte za stroke ali zrnje, na voljo pa so tudi sorte za stroke in zrnje). Zrnje nabiramo šele, ko se stroki in preostanek rastline začne počasi sušiti. Fižol je najbolje nabirati sproti in stroke po potrebi shraniti v hladilniku oz. za daljši čas tudi v zmrzovalniku.
Preverite tudi dobre in slabe sosede fižola.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Tudi polži imajo radi fižol

Največ škode na fižolu naredijo polži, ki lahko povsem uničijo mladice. Če imate težave s polži preverite kako se jih lahko znebite tudi na okolju prijazen način.
Včasih lahko škodo na posevku naredijo tudi ptiči, ki populijo liste mladic. Slednje lahko preprečite z namestitvijo mreže, ki ptičem onemogoči dostop do rastlin.

Fižol s paradižnikom, česnom in čilijem

  • 300g stročjega fižola
  • 2 x 400g pelatov
  • 3 jedilne žlice oljčnega olja
  • 2 stroka česna
  • 2 nageljnovi žbici
  • velik ščepec pusušenega čilija
  • nekaj sveže bazilike

Po potrebi odstranite vlaknate dele fižola in ga narežite na 2 cm dolge kosi. Pogrejte oljčno olje in dodajte česen, da zadiši, nato pa še fižol, čili in klinčke. Po nekje dveh minutah dodajte še pelate (če je preveč tekočine, jih odcedite) in kuhajte 20-30 min, da se fižol zmehča ter omaka zgosti. Dodajte še nekaj sveže bazilike in servirajte.