Arhiv kategorij: Bolezni

črna listna pegavost

10 enostavnih nasvetov za preprečevanje bolezni rastlin

Z nekaj enostavnimi koraki za preprečevanje bolezni lahko poskrbite, da se bodo povzročitelji bolezni na vašem vrtu pojavili precej redkeje kot sicer.

  1. preprečevanje bolezniRedno odstranjujte odmrl rastlinski material, ki je največkrat vir okužbe v novi sezoni.
  2. Previdno izbirajte sadike in semena. Kupujte le pri preverjenih prodajalcih.
  3. Na zelenjavnem vrtu kolobarite. Iste vrste rastlin ne posadite na mesto, kjer so rasle okužene rastline te vrste.
  4. Ne prehitevajte s sajenjem zgodaj v sezoni. Mraz lahko poškoduje rastline in poveča možnost okužbe.
  5. Uporabljajte zastirko. Zmanjšala bo izparevanje vode iz tal, kar pomeni, da rastline ne bodo izpostavljene suši. Zatira pa tudi plevele, ki z vašimi rastlinami tekmujejo za hranila in vodo.
  6. Ne sadite rastlin preveč na gosto. Slabo kroženje zraka med rastlinami povečuje možnost za okužbo.
  7. Zalivajte zgodaj zjutraj, da se rastline čez dan posušijo. Mokri listi so ponoči idealno mesto za razvoj okužbe. Preverite kako pravilno zalivamo rastline.
  8. Okužene dele rastlin sproti odstranjujte, s čimer boste preprečevali razširjanje bolezni po in med rastlinami.
  9. Rastline redno gnojite, vendar pazite, da ne boste pretiravali z dušikom, ki vzpodbuja rast nežnih listov občutljivih na bolezni.
  10. Redno zatirajte tudi škodljivce (predvsem žuželke), ki poškodujejo rastline in omogočijo vdor povzročiteljem bolezni.
štorovka

Štorovke

štorovka

Štorovka spada med odprtotrosne glive, ki tvorijo značilna trosišča (gobe). Trosišča poženejo na in ob štorih odmrlih dreves, ki so propadla kot posledica okužbe s to glivo. Med rastlinami se razširja z micelijem in preko direktnega stika med koreninami rastlin.

Simptomi

Najočitnejši znak okužbe so omenjena plodišča in seveda vidno propadanje rastline. Dodatno pa lahko pod skorjo napadenih dreves najdemo še bel pahljačasto razrasel micelij. Med koreninami pa lahko opazimo temne, vezalkam podobne strukture – rizomorfe, ki služijo iskanju novih gostiteljev.

Napadene rastline so zavrte v rasti in kažejo prezgodnje rumenenje in odpadanje listov. Prihaja pa tudi do odmiranja vej in na koncu do propada stebla oz. debla. Velika drevesa lahko propadejo v nekaj letih, medtem ko mlada drevesa in grmovnice propadejo kmalu po prvih simptomih bolezni.

Občutljive rastline

  • Breza (Betula)
  • panešpljica (Cotoneaster)
  • forzicija (Forsythia)
  • hortenzija (Hydrangea)
  • kalina (Ligustrum)
  • jablana (Malus)
  • potonike (Peonia)
  • marelice, breskve, itd. (Prunus)
  • rododendroni in azaleje (Rhododendron)
  • ribez (Ribes)
  • vrtnice (Rosa)
  • vrbe (Salix)
  • španski bezeg (Syringa)
  • brogovita (Viburnum)
  • glicinija (Wisteria)

Manj občutljive rastline

  • javor jesenovec (Acer negundo), ne pa tudi druge vrste javorjev
  • kivi (Actinida)
  • oslezovec (Abutilon)
  • bambusi
  • drevesasta vetrnica (Carpenteria)
  • cigarovec (Catalpa)
  • celastrum (Celastrus)
  • kitajska plavica (Ceratostigma)
  • judeževec (Cercis)
  • japonska kutina (Chaenomeles)
  • srobot (Clematis)
  • ruj (Cotinus)
  • fotergila (Fothergilla)
  • hebe (Hebe)
  • črni oreh (Juglans nigra), ne pa tudi navadni oreh (Juglans regia)
  • kerija (Kerria)
  • pasijonka (Passiflora)
  • flomis (Phlomis)
  • pieris (Pieris)
  • hrast (Quercus)
  • octovec (Rhus)
  • romneja (Romneya)
  • sarkokoka (Sarcococca)
  • tamariša (Tamarix)
  • tisa (Taxus)

Zaščita

Kemična zaščita še ni možna. Odstranite okužene rastline, pri čemer poskusite odstraniti tudi čim večji del korenin. Po potrjeni okužbi na vrt sadite predvsem odporne vrste rastlin.

perenospora vinske trte

Perenospora vinske trte

perenospora vinske trte

Predstavniki družine Perenosporaceae so
predvsem patogeni, ki povzročajo ožige krošenj. Napadajo mlado, zeleno tkivo,
vejice in plodove. Njihov razvoj je močno odvisen od prisotnosti filma vode na
površini rastlinskega tkiva in visoke vlažnosti med hladnimi ali toplimi (ne
tudi vročimi) obdobji. Bolezen povzroča patogen Plasmopara viticola, ki
se pojavlja skoraj povsod, kjer gojijo trto. Gliva je avtohtona v Sev. Ameriki.
Avtohtona trta pri napadu glive ni močno prizadeta, kar pa ne velja za evropsko
trto Vitis vinifera, med katero se je bolezen začela širiti okrog leta 1875.
Tudi danes je ta vrsta trte najbolj občutljiva na tega patogena.

Simptomi

Ob napadu
trte se najprej pojavijo na površini listov majhne blede neenakomerne pike. Na
spodnji strani pik se razvijejo sporagijofori. Pozneje nastanejo na mestih pik
nekroze, ki porjavijo. Pogosto pa se takšna nekrotična mesta povečujejo in
zlivajo v velike površine odmrlega tkiva, kar lahko vodi v propad in odpadanje
listja. Med zgodnjimi fazami rasti in razvoja cvetov ali plodov, lahko gliva
napade tudi poganjke, liste ali grozde, ki so hitro preraščeni z micelijem. V
primeru, da gliva napade bolj razvite jagode pa se micelij razraste predvsem v
notranjosti jagod.

Patogen
P. viticola prezimi v obliki oospor v odmrlem rastlinskem materialu,
včasih pa tudi v okuženih vejah. Med vlažnim spomladanskim obdobjem oospore
kalijo in tvorijo sporangije. Sporangiji ali zoospore se nato z vetrom prenesejo
na liste, kjer okužijo rastlino skozi listne reže. Skozi listne reže micelij
požene sporangijofore, ki služijo za hitro razširjanje okužbe in/ali sekundarno
okužbo. Za sam razvojni krog je potrebno od 5 so 18 dni, kar je odvisno od
vlažnosti, temperature in drugih faktorjev.

Zaščita

Uporabimo lahko različna sredstva na osnovi
ditiokarbamtov

oidij

Oidij vinske trte

oidij

Micelij glive, povzročitelja plesni (Unicula necator = Oidium tuckeri), raste na zunanji površini zelenih delov rastline in zajeda celice gostitelja, v katerih glivica najde potrebna hranila za razvoj. Po relativno kratki latentni fazi, v kateri gliva nabira moč za nadaljnje okužbe, prične gliva bolj ali manj kontinuirano sporulirati.

Za okužbo rastline voda ni potrebna, vendar visoka relativna vlaga pospešuje razvoj glive. Optimalne razmere za razvoj glive nastopijo v toplem in suhem vremenu z močnejšimi nočnimi ohladitvami in soparnem vremenu brez padavin. Močno deževje deluje na razvoj glive neugodno, saj voda spira micelij in spore glive s površine listnega tkiva. V deževnih obdobjih najdemo glivo pogosto samo na spodnji strani listov in tistih mestih, ki so zaščitena pred dežjem.

Gliva prezimuje na dva načina: lahko tvori kleistotecije na zgornji površini listov, ali pa prezimi v zimskih očesih. Kleistotecije najdemo kot majhne črne pike na močno napadenih listih. Očesa, ki so okužena z micelijem glive so bolj občutljiva na mraz. V hudih zimah napadeni brsti pozebejo, z njimi odmre še gliva. To pomeni skoraj 100% uničenje glive.

Simptomi

Na zgornji strani lista se pojavijo svetle pege, ki izgledajo kot oljni madeži – sivkasto-belkasta pepelasta prevleka. Ob močnejšem napadu se pričnejo listi zvijati, postanejo trdi, rumeni, nato porjavijo in odpadejo. Grozde lahko napade že kmalu po cvetenju, pa tudi pozneje, vse do septembra. Napadene jagode navadno zgnijejo. Gliva napade tudi cele poganjke in povzroči njihovo sušenje ali pa slabo odebelitev in olesenitev.

Zatiranje

Uporaba odpornih sort – bčutljivost posameznih sort je zelo različna. Ekstremno občutljivi so kerner, trollinger, portugalka in elbling. Pinoji so manj občutljivi. Silvanec in rizvanec sta srednje občutljiva.

Z uporabo fungicidov (dinokap).