Čebula in česen sta zelenjavi, ki vsebujeta številne zdravilne snovi. Z njima lahko znižujemo holesterol, znižujemo vročino in zdravimo vneto grlo in prehlad.
Kdaj in kako sadimo česen in čebulo
Česen in čebula sta dve izmed prezimnih zelenjavnic, ki jih lahko sadimo v jesenskem času. Za sajenje čebule in česna izberemo sončno mesto z bogatimi tlemi. Greda naj bo pognojena, vendar ne neposredno pred sajenjem (najbolje je približno pol leta prej). Prav tako naj ne bi na istem mestu rastla čebula ali česen v zadnjih treh letih, saj tako zmanjšamo razširjanje škodljivcev in bolezni.
Jesensko čebulo lahko posadite nekje med septembrom in novembrom, česen pa v oktobru ali novembru. Spomladansko čebulo lahko posadite skoraj takoj, ko so tla primerna za obdelavo (začetek marca-sreda aprila). Podobno tudi česen navadno posadimo že na začetku marca, saj potrebuje veliko časa za rast in zorenje.
Česen posadite približno 5 cm globoko in med njimi pustite okrog 15 cm prostora. Posamezne vrste česna naj bodo razmejene s 30 cm prostora. Za čebulo potrebujete le 25 cm prostora med posamezno vrsto in 10-15 cm med posameznimi čebulami.
Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede česna in čebule.
Čebula ne potrebuje veliko oskrbe
Poleti zalivanje navadno ni potrebno. Ob suši zalivajte skromno, saj čebula in česen ne marata zastajanja vode. Redko listje ne zastre plevelov, zaradi česar morate grede redno pleti.
Pobiranje čebule in česna
Najboljši čas za pobiranje čebule (jesenske) je nekje od junija naprej. V avgustu pa izvedemo pobiranje spomladanske čebule. Jesenski in spomladanski česen pa lahko začnete nabirati nekje v juliju oz. avgustu.
Nabran pridelek razprostrite na suhem in zračnem mestu in pustite 1-2 tedna, da se dobro presuši. Posušene čebule in česen vskladiščite na hladnem in suhem mestu.
Bolezni in škodljivci
Med boleznimi se na čebuli najpogosteje pojavljata čebulna plesen (Peronospora destructor) in siva plesen (Botrytis). Čebulna plesen se kaže kot ovalna ali okrogla rumeneča mesta, ki se pojavijo na listih. Napadeno tkivo (predvsem čebulni vrat) postane gobasto. Pri sivi plesni, ki se razvije na vratu čebule, slednji postane voden, rjav in mehak. Gniloba postopoma napreduje in čebula se mumificira (podobno kot okuženo sadje). Okužene rastlina navadno na vrtu ne kažejo znakov bolezni, temveč se le-ti pojavijo šele ob skladiščenju.
Med škodljivci pa med najbolj škodljive spadata čebulna muha in porova zavrtalka.
Katero čebulo izbrati
Izbiro čebule, ki jo gojite na vrtu, lahko prilagodite svoji kuhinji, saj ni vsaka čebula primerna za vsako jed.
Rumena čebula
Rumena čebula je vrsta čebule, ki se jo najpogosteje uporablja v kuhinji. Ima najizrazitejši okus in je primerna je za večino jedi. Ker ima veliko sladkorja, je najbolj primerna za karameliziranje v ponvi. Vsebuje tudi veliko prehranskih vlaknin.
Bela čebula
Bela čebula vsebuje več vode kot druge sorte, zaradi česar je blažjega okusa. Primerna je npr. za solate, juhe in enolončnice.
Rdeča čebula
Rdeča čebula ima pravtako blažji okus, vendar ni primerna za kuhanje. Bolje se poda v solate in kot priloga jedem.
Mlada čebula
Mlado čebulo je seveda najbolje uživati surovo. Uporabimo jo lahko v celoti – beli in zelen del poganjka. Vsebuje tudi veliko vitamina C in vitamina K.
Šalotka
Šalotka razvije večje število manjših čebulic, ki so močnega okusa (močnejšega v primerjavi z rumeno čebulo). Odlično se obnese v solatah, vloženih jedeh ali drugih jedeh, kjer želimo nekoliko močnejši okus po čebuli.
Hranljivost
Pol sklede (približno 125 ml) zelene čebule vsebuje:
- 13 kalorij
- 1,2 g vlaknin
- 0,9 g beljakovin
- 2,8 mg ogljikovih hidratov
- 2500 IU vitamina A
- 22,5 mg vitamina C
- 0,9 mg železa
pol sklede (približno 125 ml) čebule vsebuje:
- 29 kalorij
- 2 g vlaknin
- 1 g beljakovin
- 6,6 mg ogljikovih hidratov
- 6 mg vitamina C
- 60 mg vitamina B