Rabarbara je ena izmed najenostavnejših rastlin za gojenje na okusnem vrtu, saj z njo skoraj nimamo nobenega dela. Pri tem pa lahko njena stebla uporabljamo za celo množico okusnih jedi.

Kdaj in kako sadimo rabarbaro

Rastline sadimo zgodaj spomladi, ko je rastlina še v mirovanju. Odrasle rastline lahko v tem obdobju razdelimo in tako naredimo nove mladice. Koreninsko grudo posadimo tako, da so brsti približno 5 cm pod površino tal. Med posameznimi rastlinami pa naj bo vsaj slab meter prostora.
Za dobro uspevanje rabarbare je potrebno dobro odvodnjavanje, zaradi česar jih pogosto gojijo tudi na dvignjenih gredah. Prepustnost tal za vodo se lahko poveča tudi z dodajanjem komposta ali zrelega gnoja.
Vsako pomlad pognojite rastlino z gnojilom bogatim z dušikov nekje v začetku poletja, s čimer boste vzpodbudili rast listov. Ob daljši suši je rastline potrebno zalivati.
Če se spomladi ali poleti pojavijo cvetna stebla, jih odstranite, da rastlina ne zapravlja energije.

Dobri sosedi rabarbare

Rabarbaro lahko kombiniramo z zelišči in ostalimi vrstami zelenjave, saj ne vpliva na sosednje rastline. Edini negativni vpliv, ki ga lahko ima rabarbara je, če zasenči nižje okoliške rastline. Zato ji je potrebno nameniti dovolj prostora (cca. 1m2).

Pobiranje stebel

Prvo leto po sajenje stebel ne nabiramo, saj rastline potrebujejo energijo, za rast koreninskega sistema. Naslednje leto lahko pobiramo stebla 1-2 tedna, naslednja leta pa čez celo sezono (8-10 tednov). Jeseni nabiramo stebla samo pri rastlinah, ki jih bomo zavrgli. Pri nabiranju odstranimo samo tretjino listov, da rastline niso preveč v stresu.
Listne ploskve vsebujejo veliko oksalne kisline in niso užitne. Za vsak primer tudi ni priporočljivo nabirati stebel po močni zrmrzali, saj lahko oksalna kislina iz listov zaide tudi v stebla.
Nabrana stebla rabarbare lahko uporabite sproti ali jih zamrznete za kasnejšo uporabo. Pred zamrzovanjem jih olupite in narežite na 2-3 cm dolge kose

Kako shranjujemo rabarbaro

Pobrane liste operemo, nato pa za nekaj dni shranimo v hladilniku zavite v vlažni papir ali kuhinjsko folijo. Za daljše shranjevanje rabarbaro zmrznemo. Najbolje, če jo pred zamrzovanjem že olupimo in narežemo na manjše koščke.

Bolezni in škodljivci

Mlade rastline privlačijo polže, zaradi česar je potrebno rastline ustrezno zaščititi. Pri rabarbari lahko pride tudi do gnitja osrednjega dela. Bolezen povzročajo različne bakterije in glive. Za omejitev je potrebno gnijoče dele močno obrezati (do zdravega tkiva), s čimer boste preprečili propad rastline.

Rabarbara je bogata z vitamini, minerali in vlakninami

250 g rabarbare vsebuje približno:

• 26 kalorij
• 1 g proteinov
• 6 g ogljikovih hidratov
• 2 g vlaknin
• 10 mg vitamina C
• 125 IU vitamina A
• 9 mikrogramov folne kisline
• 100 mg kalcija
• 350 mg kalija

Poleg naštetega vsebuje tudi niacin (vitamin B3), ki je koristen za obnavljanje DNK, dober pretok krvi in splošno dobro počutje. Rabarbara poleg niacina vsebuje tudi pantotensko kislino (vitamin B5). Slednji skrbi za zdravje kože in las.
Rabarbara je tudi odličen vir dietetičnih vlaknin, ki skupaj s kalijem spodbujajo metabolizem in prebavo. Rabarbara je tako zelo primerna za osebe, ki trpijo zaradi slabe prebave.

Rabarbara na listnatem testu

Potrebujete naslednje sestavine in 30 min časa:

• steblo rabarbare
• list listnatega testa ali testo za razvaljanje
• 1 dcl jogurta
• 1 dcl pomarančnega soka
• 1 dcl vanilijevega pudinga
• 2 žlici sladkorja
• 1 cm dolg kos ingverja

Listnato testo postavite v pečico na 180°C in pecite, dokler ni zlato-rjave barve. Potem ga vzemite iz pečice in previdno sploščite (v pečici bo narastlo).
Medtem ko čakate na testo, rabarbaro olupite in narežite na cca. 2 cm dolge kose. Kose rabarbare prenesemo v lonec in dodamo še pomarančni sok, nastrgani ingver in sladkor, nato pa pokrito kuhajte, dokler se rabarbara ne razkuha.
Na pečeno listnato testo najprej namažite s kuhano rabarbaro, nato pa dodajte še jogurt in vanilijev puding, ki ju nekoliko premešajte z žlico, da boste dobili neenakomerno strukturo okusov.