Arhiv kategorij: Rastline

hruševa rja

Hruševa rja napada sadna in okrasna drevesa

Matevž

hruševa rjaHruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

hruševa rjaSredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.

zelena

Zelena – vsestransko uporabni listi in koreni

Matevž

Zelena je bogata z minerali kot so npr. kalij, natrij, kalcij in magnezij. Med vitamini pa vsebuje veliko provitamina A, vitaminov skupine B, vitamina C in E.
Poznamo listno, stebelno in gomoljno zeleno. Listna zelena ima užitne liste, medtem ko pri gomoljni zeleni uporabljamo odebeljene korene.

Vzgojite lastne sadike zelene

zelenaSadike zelene lahko kupimo v vrtnih centrih, lahko pa si jih vzgojimo tudi sami. Pri tem moramo začeti dovolj zgodaj, saj rastlina potrebuje približno 2 meseca, da zraste iz semena v sadiko primerno za presajanje. Posejete jih v toplem prostoru, ki ne rabi imeti več kot 15°C. Za samo kalitev je lahko prostor tudi nekoliko toplejši. Za kalitev uporabite vermikulit ali presejan kompost. Pri sami vzgoji sadik je pomembno, da temperatura ne pade pod 10°C, ker lahko to vodi kasneje v podivjanje rastlin v cvet.
Konec aprila ali po koncu nevarnosti pozeb zeleno presadimo na prosto. Med sadikami pustite 30 cm prostora. Med sadilnimi vrstami pa naj bo 40 cm razmika.
Preverite dobre in slabe sosede zelene.

Zelena potrebuje le malo oskrbe

Gomoljni zeleni proti koncu poletja odstranite zunanje liste, ki se poležejo. S tem boste spodbudili rast gomolja. Za uspešno rast potrebuje gomoljna zelena dovolj vlage. Prst se ne sme izsušiti, zato jo bo ob sušnem vremenu potrebno redno zalivati. Najbolje je, če uporabite tudi zastirko.

Bolezni in težave zelene

Med boleznimi je zelena občutljiva za zelenino listno pegavost, ki jo prepoznamo po rjavih pegah, ki se pojavijo najprej na starejših listih. Kasneje se razširijo tudi na mlade liste. Najlažje se boste bolezni izognili s kvalitetnim semenom in kolobarjenjem.
Med škodljivci na zeleni lahko najdemo predvsem listne uši, ki jih lahko zatremo s komercialnimi pripravki ali s pripravkom iz kopriv. Mlade rastline pa občasno zadišijo tudi polžem.
Če pri gomoljni zeleni opazite votle ali razpokane gomolje, je to lahko posledica pomanjkanj bora. Rastline bodo v tem primeru imele tudi rjavkaste liste. Težave lahko odpravite z dognojevanjem z gnojili, ki vsebujejo tudi bor.

Pobiranje in shranjevanje pridelka

Listno zeleno lahko začnemo pobirati že v mesecu juliju. Z nabiranjem pa lako nadaljujemo vse do zime. Gomoljno zeleno pa začnemo pobirati, ko gomolji dosežejo nekje okrog 10 cm premera. Gomolje je najbolje shraniti v pesku v hladnem prostoru brez zmrzali. Lahko pa jih tudi zamrznemo ali posušimo.

Marelica – sladki živahni plodovi polni vitaminov

Matevž

marelicaV začetku poletja nas bo s svojimi sladkimi plodovi razveselila marelica. Njeni živahno obarvani plodovi so polni vitamina A, B in C.

Poskrbite za marelico

Čeprav so marelice prezimno trdne, jih je dobro posaditi na mesto, ki ni izpostavljeno. Cvetijo namreč sorazmerno zgodaj, zato je nevarnost, da slana uniči cvetove in tako tudi pridelek. Najbolje bodo uspevale na bogatih tleh, ki bodo zadrževala vlagom, vendar ne mara težkih tal, ki slabo prepuščajo vodo.
Pri obrezovanju je potrebno vedeti, da marelice obrodijo na kratkih lanskih poganjkih. Obrezujemo jih spomladi (pred cvetenjem) ali pa po obiranju (v mesecu avgustu). Pri obrezovanju sledite obliki kotlaste krošnje, vretena ali izboljšane piramide. Obrezovanje izvedite ob suhem vremenu, ko je manjša možnost okužb.
Sveže posajena drevesa je potrebno ob sušnem vremenu zalivati. Ob hujši suši pa je koristno, če zalijete tudi starejša drevesa.
Konec jeseni poskrbite tudi za mineralno prehrano z dodatkom mineralnega gnojila. V marcu ali aprilu pa lahko okrog rastline dodate tudi 5 cm sloj komposta.

Redčenje in obiranje marelic

Marelice so večinoma samoplodne, lahko pa z ročnim opraševanjem povečate število oprašenih cvetov. V primeru številnih plodov, je potrebno plodove razredčiti, tako da dobimo plod na vsakih 8-10 cm. Redčenja se lotimo, ko so plodovi velikosti lešnika.
Plodove obiramo sproti, ko dozorijo. Do uporabe jih skladiščite na hladnem.

Tudi marelica včasih zboli

Pri marelicah lahko pride do nastanka bakterijskega raka, ki se pojavlja pri koščičastem sadju. Prepoznamo ga po uvihanih mrtvih delih lubja, iz katerih pogosto polzi gosta snov. Za preprečevanje je najbolje marelico obrezovati v poletnem času. Okužene dele izrežite in zažgite, rane pa premažite z zaščitno smolo.
Na marelici pa najdemo tudi cvetno monilijo, ki rastlino okuži preko cvetov v vlažnem vremenu.

Marelična marmelada nekoliko drugače

Nekoliko drugačna varianta marelične marmelade, ki jo odlično dopolnjujeta korenček in mandlji.
Potrebujete:

  • 100 g naribanega korenja
  • 600 g svežih marelic
  • 5 cm korenine ingverja (naribanega)
  • 1 majhno limono
  • 400 g sladkorja
  • 50 g nasekljanih mandljev

Naribano korenje v posodo s 300 ml vode. Zavrite in kuhajte dokler korenje ne začne razpadati in je večina vode odparela. Dodajte v lonec marelice, zavrite in kuhajte dokler marelice ne bodo pravtako začele razpadati. Občasno premešajte. Dodajte še ingver, sladkor in limonin sok. Kuhajte dokler mešanica na sladkornem termometru ne doseže 105°C. Na koncu v mešanico dodate še manjdlje. Pustite, da se mešanica nekoliko ohladi, nato pa jo prenesete v čiste kozarce za marmelado in takoj zaprete.

nbsp;

Originalni recept (v angleščini): http://www.bbc.co.uk/food/recipes/apricot_carrot_and_60812

Šmarna hrušica – nezahtevna in okusna

Matevž

Šmarna hrušica so rod, ki je soroden jablani, kutini in drugim predstavnikov družine rožnovk. Pri nas avtohtona vrsta je navadna šmarna hrušica (Amelanchier ovalis), medtem ko na okrasnem vrtu največkrat najdemo kanadsko šmarno hrušico (Amelanchier canadensis). Šmarna hrušica je odličen dodatek za vsak vrt, saj poleg okusnih plodov nudi tudi odlično jesensko barvo.

šmarna hrušicaKam posadimo šmarno hrušico

Šmarna hrušica bo najbolje uspevala na sončnem ali polsenčnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte veliko organske snovi v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja. Pri izbiri mesta, je dobro imeti v mislih končno velikost rastline, saj lahko doseže tudi do 4 m višine. Nekoliko manjša je sorta ‘Sleyt’, ki bo pognala do 2 m visoko. Slednjo je tako tudi enostavneje obirati. Dodatna prednost te sorte pa je tudi, da je samooplodna.

Oskrba šmarne hrušice

Šmarna hrušica potrebuje le malo nege. Sproti odstranjujemo koreninske poganjke, ki odženejo iz koreninske osnove. Vsako leto pa odstranimo tudi pregosto razrasle in odmrle veje. Zimska zaščita ni potrebna, saj je rastline pri nas prezimno trdna.

Šmarna hrušica bogato obrodi

Plodovi začnejo dozorevati meseca junija. Zorijo postopoma v obliki grozda in jih lahko tako nabiramo preko sezone. Vsebujejo veliko železa, magnezija, kalcija, vitamina C in E. Poleg tega vsebujejo veliko antioksidantov in dietnih vlaknin.

Če potrebujete nove rastline

Šmarno hrušico lahko namnožite s potaknjenci ali s cepljenjem na jerebiko. Navadno šmarno hrušico pa lahko razmnožujemo tudi s koreninskimi odganjki, ki poženejo iz koreninske osnove. Le – te moramo izrezovati sproti. Izrezujemo tudi pregosto zrasle in poškodovane oz. odmrle veje.