Arhiv kategorij: Rastline

Marelica – sladki živahni plodovi polni vitaminov

marelicaV začetku poletja nas bo s svojimi sladkimi plodovi razveselila marelica. Njeni živahno obarvani plodovi so polni vitamina A, B in C.

Poskrbite za marelico

Čeprav so marelice prezimno trdne, jih je dobro posaditi na mesto, ki ni izpostavljeno. Cvetijo namreč sorazmerno zgodaj, zato je nevarnost, da slana uniči cvetove in tako tudi pridelek. Najbolje bodo uspevale na bogatih tleh, ki bodo zadrževala vlagom, vendar ne mara težkih tal, ki slabo prepuščajo vodo.
Pri obrezovanju je potrebno vedeti, da marelice obrodijo na kratkih lanskih poganjkih. Obrezujemo jih spomladi (pred cvetenjem) ali pa po obiranju (v mesecu avgustu). Pri obrezovanju sledite obliki kotlaste krošnje, vretena ali izboljšane piramide. Obrezovanje izvedite ob suhem vremenu, ko je manjša možnost okužb.
Sveže posajena drevesa je potrebno ob sušnem vremenu zalivati. Ob hujši suši pa je koristno, če zalijete tudi starejša drevesa.
Konec jeseni poskrbite tudi za mineralno prehrano z dodatkom mineralnega gnojila. V marcu ali aprilu pa lahko okrog rastline dodate tudi 5 cm sloj komposta.

Redčenje in obiranje marelic

Marelice so večinoma samoplodne, lahko pa z ročnim opraševanjem povečate število oprašenih cvetov. V primeru številnih plodov, je potrebno plodove razredčiti, tako da dobimo plod na vsakih 8-10 cm. Redčenja se lotimo, ko so plodovi velikosti lešnika.
Plodove obiramo sproti, ko dozorijo. Do uporabe jih skladiščite na hladnem.

Tudi marelica včasih zboli

Pri marelicah lahko pride do nastanka bakterijskega raka, ki se pojavlja pri koščičastem sadju. Prepoznamo ga po uvihanih mrtvih delih lubja, iz katerih pogosto polzi gosta snov. Za preprečevanje je najbolje marelico obrezovati v poletnem času. Okužene dele izrežite in zažgite, rane pa premažite z zaščitno smolo.
Na marelici pa najdemo tudi cvetno monilijo, ki rastlino okuži preko cvetov v vlažnem vremenu.

Marelična marmelada nekoliko drugače

Nekoliko drugačna varianta marelične marmelade, ki jo odlično dopolnjujeta korenček in mandlji.
Potrebujete:

  • 100 g naribanega korenja
  • 600 g svežih marelic
  • 5 cm korenine ingverja (naribanega)
  • 1 majhno limono
  • 400 g sladkorja
  • 50 g nasekljanih mandljev

Naribano korenje v posodo s 300 ml vode. Zavrite in kuhajte dokler korenje ne začne razpadati in je večina vode odparela. Dodajte v lonec marelice, zavrite in kuhajte dokler marelice ne bodo pravtako začele razpadati. Občasno premešajte. Dodajte še ingver, sladkor in limonin sok. Kuhajte dokler mešanica na sladkornem termometru ne doseže 105°C. Na koncu v mešanico dodate še manjdlje. Pustite, da se mešanica nekoliko ohladi, nato pa jo prenesete v čiste kozarce za marmelado in takoj zaprete.

nbsp;

Originalni recept (v angleščini): http://www.bbc.co.uk/food/recipes/apricot_carrot_and_60812

Šmarna hrušica – nezahtevna in okusna

Šmarna hrušica so rod, ki je soroden jablani, kutini in drugim predstavnikov družine rožnovk. Pri nas avtohtona vrsta je navadna šmarna hrušica (Amelanchier ovalis), medtem ko na okrasnem vrtu največkrat najdemo kanadsko šmarno hrušico (Amelanchier canadensis). Šmarna hrušica je odličen dodatek za vsak vrt, saj poleg okusnih plodov nudi tudi odlično jesensko barvo.

šmarna hrušicaKam posadimo šmarno hrušico

Šmarna hrušica bo najbolje uspevala na sončnem ali polsenčnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte veliko organske snovi v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja. Pri izbiri mesta, je dobro imeti v mislih končno velikost rastline, saj lahko doseže tudi do 4 m višine. Nekoliko manjša je sorta ‘Sleyt’, ki bo pognala do 2 m visoko. Slednjo je tako tudi enostavneje obirati. Dodatna prednost te sorte pa je tudi, da je samooplodna.

Oskrba šmarne hrušice

Šmarna hrušica potrebuje le malo nege. Sproti odstranjujemo koreninske poganjke, ki odženejo iz koreninske osnove. Vsako leto pa odstranimo tudi pregosto razrasle in odmrle veje. Zimska zaščita ni potrebna, saj je rastline pri nas prezimno trdna.

Šmarna hrušica bogato obrodi

Plodovi začnejo dozorevati meseca junija. Zorijo postopoma v obliki grozda in jih lahko tako nabiramo preko sezone. Vsebujejo veliko železa, magnezija, kalcija, vitamina C in E. Poleg tega vsebujejo veliko antioksidantov in dietnih vlaknin.

Če potrebujete nove rastline

Šmarno hrušico lahko namnožite s potaknjenci ali s cepljenjem na jerebiko. Navadno šmarno hrušico pa lahko razmnožujemo tudi s koreninskimi odganjki, ki poženejo iz koreninske osnove. Le – te moramo izrezovati sproti. Izrezujemo tudi pregosto zrasle in poškodovane oz. odmrle veje.

Zelenjava za senčna rastišča

sencaČeprav je sončno rastišče najprimernejši prostor za večino zelenjave in sadja, lahko dober pridelek vzgojimo tudi na nekoliko bolj senčnem delu vrta. Pravzaprav je zaščita pred močno sončno pripeko celo koristna za nekatere zelenjave kot je npr. solata. Le-ta bo na senčnejši gredi pognala močnejše listne rozete in ne bo tako močno silila v cvet.

Ni vsaka senca enaka

Sence, ki jih na vrtu mečejo poslopja, ograje, pergole in drevesa se lahko precej razlikujejo, vendar so vsa osenčena rastišča nekoliko temnejša in hladnejša od okoliškega vrta. Rastline v iskanju svetlobe poženejo nekoliko više in več energije vložijo v rast listov. Sadje na senčnem rastišču zori nekoliko počasneje, saj je tvorba sladkorjev povezana s fotosintezo in jakostjo svetlobe. Dodatno pa je potrebno omeniti tudi to, da so senčna rastišča navadno sušnejša, saj jih poslopja, drevesa, itd. skrijejo pred dežjem, zato me pozabite preveriti kako zalivati rastlin. Koristna pa je tudi uporaba zastirke.
Še vedno pa imamo na voljo številne vrste zelenjave, ki se bo na takšnem rastišču počutila odlično. Najbolje je, da pri tem nekoliko eksperimentirate in sami poskusite katera vrsta bo uspešna na vašem vrtu. Za nekaj nasvetov pa si lahko ogledate še spodnje opise senčnih rastišč.

Tipi sence

Globoka senca

Z globoko senco označujemo rastišča, ki niso nikoli neposredno osvetljena s soncem. Nobena zelenjava sicer ne bo odlično uspevala na takšnem rastišču, kljub temu pa boste lahko vzgojili soliden pridelek listne zelenjave ali jagodičja. Najbolje bodo uspevale zelenjave za solate kot sta npr. rukola in špinača, ki ju boste posejali sredi poletja. Poskusite lahko tudi z živahno rastočo meto ali v kolikor želite nekaj jagodičja – z borovnicami.

Delna senca

Delno senco lahko najdete na severnih straneh zidov ali živih mej. Takšna rastišča dobijo le nekaj ur sonca in so primerna za gojenje stročnic, korenovk, listne zelenjave, rabarbare, ribeza, jagod in češenj. Med stročnicami in rabarbaro izberite hitro zoreče sorte. Jagodičje bo na takšnem gojišču nekoliko manj sladko kot na sončni gredi, vendar še vedno okusno. Pri izbiri češenj pa izberite sorte kot je npr. ‘Morello’, ki za tvorbo sladkorjev ne potrebujejo veliko sonca.

Senca pod drevesi

Pod listopadnimi drevesi najdemo poseben tip sence, ki nastane ob nežnem filtriranju sončne svetlobe. Na takšnem mestu lahko gojite vse vrste sadja in zelenjave, ki so bile naštete že zgoraj. Pri izbiri je koristno izbrati sorte, ki dozorijo že zgodaj v sezoni, ko se drevesa še niso v celoti olistala.

Polsenca

Polsenco najdemo na vzhodni ali zahodni strani ograj in poslopij. V takšni senci lahko posadimo skoraj vse vrste zelenjave in sadja. Na rastiščih, ki dobijo jutranje sonce in popoldansko senco posadite por, zelje, mlado čebulo, bob in zgodnje sorte krompirja, korenja ter rdeče pese. Na rastiščih z obratno kombinacijo sonca in sence pa lahko gojite vso zelenjavo z izjemo sort, ki za dober pridelek potrebujejo polno sonce.

melona

Melone – osvežujoč poletni pridelek

meloneMelone (dinje) so odlično sadje za poletni zajtrk, saj vsebujejo veliko vode, številne vitamine in minerale. Pri tem jih je sorazmerno enostavno gojiti, tako da ni nobenega izgovora, zakaj jih ne bi posadili tudi na svoj vrt 🙂

Kako sadimo melone

S sejanjem melon začnemo že sredi aprila, ko je potrebno v sadilne lončke posejati semena. Lončke napolnite s subtratom nekje do polovice višine, nato pa ob sami rasti sejank, počasi dodajajte substrat do vrha lončka. Sadike bodo tako počasi tvorile vedno več korenin, kar bo izboljšalo njihovo rast.
Na prosto melone presajamo šele v maju, ko je minila nevarnost slane. Med rastlinami pustite 0,5-1 m prostora, da bodo imele dovolj prostora za razraščanje.
Preverite tudi dobre in slabe sosede melone.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Vzgoja melon

Melone potrebujejo obilico hranil, zaradi česar jih je potrebno dobro gnojiti. Najbolje je hranila dodati v obliki zrelega hlevskega gnoja ali komposta. Dodatno jim lahko dodate tudi mineralno gnojilo bogato s kalijem, ki je pomemben za tvorbo in zorenje plodov.
Poleg hranil, bodo melone potrebovale tudi obilico vode, zaradi česar jih je ob sušnem vremenu potrebno zalivati. Okrog rastline dodajte tudi zastirko v obliki slame.

Bolezni in škodljivci melon

Med boleznimi jih najbolj ogroža bakterijska uvelost, pepelasta plesen in listna pegavost. Za zmanjšanje pojavljanja bolezni, melon ne zalivajte po listih.
Med škodljivci največ težav povzročajo polži.

Poletna solata z melonami, figami in pršutom

poletna solata z melonoZa solato potrebujete:

  • majhno melono
  • 12 fig (najbolje temnih)
  • cca. 50 g pršuta
  • 2 žlici oljčnega olja
  • šop bazilike

Priprava je seveda enostavna – melono narežite na kose, fige narežite na četrtine, nato pa vse uredite na desko za serviranje ali servirni krožnik. Pokapajte z oljčnim oljem in okrasite še z baziliko.

Originalni recept (v angleščini): http://www.seriouseats.com/recipes/2015/07/fig-melon-spanish-ham-basil-salad-summer.html