Arhiv kategorij: Grmovnice

Šmarna hrušica – nezahtevna in okusna

Šmarna hrušica so rod, ki je soroden jablani, kutini in drugim predstavnikov družine rožnovk. Pri nas avtohtona vrsta je navadna šmarna hrušica (Amelanchier ovalis), medtem ko na okrasnem vrtu največkrat najdemo kanadsko šmarno hrušico (Amelanchier canadensis). Šmarna hrušica je odličen dodatek za vsak vrt, saj poleg okusnih plodov nudi tudi odlično jesensko barvo.

šmarna hrušicaKam posadimo šmarno hrušico

Šmarna hrušica bo najbolje uspevala na sončnem ali polsenčnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte veliko organske snovi v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja. Pri izbiri mesta, je dobro imeti v mislih končno velikost rastline, saj lahko doseže tudi do 4 m višine. Nekoliko manjša je sorta ‘Sleyt’, ki bo pognala do 2 m visoko. Slednjo je tako tudi enostavneje obirati. Dodatna prednost te sorte pa je tudi, da je samooplodna.

Oskrba šmarne hrušice

Šmarna hrušica potrebuje le malo nege. Sproti odstranjujemo koreninske poganjke, ki odženejo iz koreninske osnove. Vsako leto pa odstranimo tudi pregosto razrasle in odmrle veje. Zimska zaščita ni potrebna, saj je rastline pri nas prezimno trdna.

Šmarna hrušica bogato obrodi

Plodovi začnejo dozorevati meseca junija. Zorijo postopoma v obliki grozda in jih lahko tako nabiramo preko sezone. Vsebujejo veliko železa, magnezija, kalcija, vitamina C in E. Poleg tega vsebujejo veliko antioksidantov in dietnih vlaknin.

Če potrebujete nove rastline

Šmarno hrušico lahko namnožite s potaknjenci ali s cepljenjem na jerebiko. Navadno šmarno hrušico pa lahko razmnožujemo tudi s koreninskimi odganjki, ki poženejo iz koreninske osnove. Le – te moramo izrezovati sproti. Izrezujemo tudi pregosto zrasle in poškodovane oz. odmrle veje.

Tayberry

Tayberry – okusen križanec maline in robide

TayberryTayberry je jagodičevje, ki je nastalo s križanjem robide in maline in se imenuje po škotski reki Tay. Njegovi plodovi se odlikujejo z nizko kaloričnostjo in visoko vsebnostjo mineralov, vitaminov in antioksidantov. Če imate na vrtu prostor za le en grmiček jagodičevja, je tayberry odlična izbira.

Poskrbite za svoj tayberry

Sadike posadite na enak način kot robide, pri čemer lahko rastline sadite nekoliko bliže med seboj, saj imajo v primerjavi s starševsko robido, manj bujno rast. Še vedno pa potrebujejo cca. 1 m prostora. Zaradi nekoliko krajših poganjkov, jih lahko gojite tudi s podpornimi količki, vendar je vzgoja s horizontalno napetimi žicami varnejša, saj izboljša prezračenost in zmanjšuje možnost za razvoj bolezni.
Nasprotno pa je rastlina bolje kot robida ali malina odporna na sušo (prvo leto nekoliko slabše) in zmrzal. Najbolje bo uspevala na sončnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte organsko snov v obliki komposta. Na težjih tleh pa v dno sadilne jame vmešajte še nekaj grobega peska, saj rastlina slabše prenaša zastajanje vode.

Obrezovanje tayberry-ja

Obrezovanje je zelo enostavno. Rastlina podobno kot številne maline rodi na lanskih poganjkih, zaradi česar letošnje poganjke pustite za naslednjo sezono. Letošnje poganjke pa po zaključku plodenja porežite do tal.

Pobiranje pridelka

Plodovi bodo na grmičku dozorevali postopoma od začetka julija naprej. Najbolje jih je kot maline odtrgati s plodiščem vred in do uporabe skladiščiti v hladilniku.

Jagodičje s sorbetom iz maskarpona

Potrebujete:

  • 4 merice jagod
  • 4 merice malin
  • 2 merici tayberries
  • 1 merico rdečega ribeza
  • 1 merico belega ribeza
  • 270 g sladkorja v prahu
  • 350 ml mrzle vode
  • 2 žlici pomarančnega soka
  • 250 g maskarpona
  • 3 vejice mete

Raztopite sladkor v prahu v vodi in zavrtite. Nekoliko zgostite in ohladite. Dodajte pomarančni sok in z metlico umešajte maskarpone. Prelijte v posodo za zamrzovanje in postavite v zmrzovalnik. Vsake pol ure premešajte. Po kakšni uri in pol je sorbet pripravljen.
Operite in pripravite jagodičevje. Po želji mu lahko dodate nekaj likerja Cointreau. Na grobo pretlačite jagodičevje, tako da bo nastala mešanica kosov in soka. Pokrijte in pustite stati 1-1,5 ure.
Za serviranje pripravite ohlajene posodice in vanje z žlico prenesite sorbet, ki ga prekrijete z mešanico jagodičevja. Za okras na vrh dodajte še nekaj listo mete in potresite s sladkorjem v prahu.

Goji jagode

Goji jagode: 18 aminokislin, 6 vitaminov, 11 mineralov in veliko več

Goji jagodeGoji jagode so odlično dopolnilo prehrane, saj so izredno bogat vir antioksidantov. Slednje dopolnjujejo še z 18 vrst aminokislin, ki vključujejo vseh osem esencialnih aminokislin. S tem pa smo šele začeli z naštevanjem vseh koristnih snovi, ki se skrivajo v teh živahno obarvanih plodovih. V goji jagodah lahko najdemo šest vitaminov (C, E, B1, B2, B6), 11 mineralov in 5 nenasičenih maščobnih kislin ter številne druge učinkovine.
Goji jagode ali navadna kustovnica (Lycium barbarum) je do tri metre visoka grmičasta zdravilna rastlina, ki izvira iz severne Kitajske. Poleg domovine pa lahko posamezne rastline najdemo tudi ponekod po Evropi (zlasti v Veliki Britaniji). Po cvetovih takoj prepoznamo, da gre za sorodnico krompirja in paradižnika

Kako gojimo goji jagode

Sadike goji jagod lahko na svoj vrt posadimo v spomladanskem ali jesenskem času, ko na vrtu ni suše. Za rastišče izberemo sončen prostor, na katerem izkopljemo večjo sadilno jamo in zemljo po potrebi izboljšamo z organsko snovjo in peskom (goji jagode ne prenesejo preveč težkih tal oz. zastajanja vode). Ob sajenju namestimo v sadilno jamo še lesen kol, ki bo rastlini prvih nekaj let služil za oporo. Rodnost bo rastlina dosegla v drugem letu rasti. Plodovi bodo na rastlini sledili vijoličastim cvetovom, nabirali pa jih boste lahko vse do prve zmrzali.

Z obrezovanjem poskrbimo za pravilno obliko

Kasneje je potrebno rastlino samo redno obrezovati in gnojiti. Za slednje je najbolje izbrati organsko gnojilo ali mineralno gnojilo z ne previsokim odstotkom dušika. Pri rezu spomladi izvedemo glavni rez, s katerim zmanjšamo grm in preprečimo, da ne preraste prostora, ki smo mu ga namenili. Slednje opravimo zgodaj v sezoni, ko je rastlina še v mirovanju. V poletnem času pa izvedemo korekturni rez, s katerim izboljšamo osvetlitev in prezračenost grma. Oboje bo pomagalo pri boljšemu uspevanju rastline in dozorevanju plodov. Med sezono odstranjujemo tudi hitro rastoče navpične poganjke, ki navadno slabo rodijo, hkrati pa črpajo energijo za rast.
Pri samem oblikovanju rastline, lahko pustimo, da rastlina zraste v svojo naravno grmičasto obliko, ali pa jo oblikujemo v obliki drevesa (odstranimo nižje veje do 50 cm višine).

Bolezni in škodljivci

Najpogosteje lahko na goji jagodah opazimo pepelasto plesen, ki jo zlahka prepoznamo po pepelasto belih prevlekah na listih. Sama bolezen navadno ne naredi večje škode. Najlažje jo preprečujemo s pravilnim in rednim obrezovanjem ter sprotnim odstranjevanjem morebitnih obolelih listov.
Med škodljivci pa se na grmih najpogosteje pojavijo pršice, čeprav lahko v bližini gozdov opazimo tudi posledice objedanja divjadi.

inkovske jagode

Inkovske jagode – superhrana iz domačega vrta

inkovske jagodeMorda ne boste verjeli, ampak te sladke, zdrave in neverjetno eksotične jagode so za gojiti enostavnejše kot njihov sorodnik paradižnik. Če boste letos posadili le eno samo rastlino, naj bodo to inkovske jagode.

Kako gojimo inkovske jagode

Inkovske jagode sejemo podobno kot paradižnik. V marcu in aprilu jih posejemo v lončke, nato pa jih po zadnji nevarnosti slan presadimo na prosto. Na vrtu jim namenite sončno zavetrno mesto. Okoli rastlin pa natrosite tudi zastirko iz komposta.
Pognale bodo v hitro rastoče in obilno rodeče rastline, brez zahtevnosti paradižnika. Tako lahko pozabite na potrebo po podpori, hranilih in obilnemu zalivanju. Hkrati pa boste na lastnem vrtu pridelali plodove, ki so dvakrat dražji in polni koristnih snovi. Plodovi se bodo na rastlini pojavili po kmalu po cvetenju in bodo sredi jeseni dozoreli v oranžne jagode, skrite v papirnat ovoj, ki spominja na lampijončke.
Prva močnejša slana bo zaključila sezono, vendar lahko ob milih zimah rastlina ponovno požene iz korenin.

Poskrbimo za pridelek

Inkovske jagode imajo prijeten okus, ki je mešanica ananasa in kivijev. Njihova odlična lastnost je, da se zelo dobro skladiščijo in ostanejo sveže tudi do tri mesece. Za še daljše skladiščenje pa je najbolje, če se jih predela v marmelado.

Granola s super-jagodami

Za super dan začnite jutro z okusno granolo s super jagodami 🙂
Za približno 5-7 porcij potrebujete:

  • 300 g kosmičev (ovsenih ali pirinih,…)
  • 50 g sončničnih semen
  • 30 g bučnih semen
  • 2 žlici medu
  • 2 žlici oljčnega olja
  • 3 žlice javorjevega sirupa
  • posušen kokos
  • inkovske jagode
  • goji jagode
  • borovnice

Najprej v večjo posodo natehtajte kosmiče, sočnična in bučna semena. Nato mešanici dodajte med, oljčno olje in javorjev sirup in dobro premešajte. Mešanico razpostrite po papirju za pečenje in postavite v pečico (100-125°C) za približno 10 min. Pazite samo, da se mešanica ne zapeče preveč. Po pečenju mešanico s papirjem vred prenesite na hladen pekač in posujte s posušenim kokosom. V kolikor so vaše inkovske in goji jagode posušene, jih lahko dodate dodate že sedaj, drugače pa jih dodajte pred obrokom. Takrat dodajte tudi sveže borovnice.