Arhiv kategorij: Sadno drevje

hruševa rja

Hruševa rja napada sadna in okrasna drevesa

Matevž

hruševa rjaHruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

hruševa rjaSredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.

Marelica – sladki živahni plodovi polni vitaminov

Matevž

marelicaV začetku poletja nas bo s svojimi sladkimi plodovi razveselila marelica. Njeni živahno obarvani plodovi so polni vitamina A, B in C.

Poskrbite za marelico

Čeprav so marelice prezimno trdne, jih je dobro posaditi na mesto, ki ni izpostavljeno. Cvetijo namreč sorazmerno zgodaj, zato je nevarnost, da slana uniči cvetove in tako tudi pridelek. Najbolje bodo uspevale na bogatih tleh, ki bodo zadrževala vlagom, vendar ne mara težkih tal, ki slabo prepuščajo vodo.
Pri obrezovanju je potrebno vedeti, da marelice obrodijo na kratkih lanskih poganjkih. Obrezujemo jih spomladi (pred cvetenjem) ali pa po obiranju (v mesecu avgustu). Pri obrezovanju sledite obliki kotlaste krošnje, vretena ali izboljšane piramide. Obrezovanje izvedite ob suhem vremenu, ko je manjša možnost okužb.
Sveže posajena drevesa je potrebno ob sušnem vremenu zalivati. Ob hujši suši pa je koristno, če zalijete tudi starejša drevesa.
Konec jeseni poskrbite tudi za mineralno prehrano z dodatkom mineralnega gnojila. V marcu ali aprilu pa lahko okrog rastline dodate tudi 5 cm sloj komposta.

Redčenje in obiranje marelic

Marelice so večinoma samoplodne, lahko pa z ročnim opraševanjem povečate število oprašenih cvetov. V primeru številnih plodov, je potrebno plodove razredčiti, tako da dobimo plod na vsakih 8-10 cm. Redčenja se lotimo, ko so plodovi velikosti lešnika.
Plodove obiramo sproti, ko dozorijo. Do uporabe jih skladiščite na hladnem.

Tudi marelica včasih zboli

Pri marelicah lahko pride do nastanka bakterijskega raka, ki se pojavlja pri koščičastem sadju. Prepoznamo ga po uvihanih mrtvih delih lubja, iz katerih pogosto polzi gosta snov. Za preprečevanje je najbolje marelico obrezovati v poletnem času. Okužene dele izrežite in zažgite, rane pa premažite z zaščitno smolo.
Na marelici pa najdemo tudi cvetno monilijo, ki rastlino okuži preko cvetov v vlažnem vremenu.

Marelična marmelada nekoliko drugače

Nekoliko drugačna varianta marelične marmelade, ki jo odlično dopolnjujeta korenček in mandlji.
Potrebujete:

  • 100 g naribanega korenja
  • 600 g svežih marelic
  • 5 cm korenine ingverja (naribanega)
  • 1 majhno limono
  • 400 g sladkorja
  • 50 g nasekljanih mandljev

Naribano korenje v posodo s 300 ml vode. Zavrite in kuhajte dokler korenje ne začne razpadati in je večina vode odparela. Dodajte v lonec marelice, zavrite in kuhajte dokler marelice ne bodo pravtako začele razpadati. Občasno premešajte. Dodajte še ingver, sladkor in limonin sok. Kuhajte dokler mešanica na sladkornem termometru ne doseže 105°C. Na koncu v mešanico dodate še manjdlje. Pustite, da se mešanica nekoliko ohladi, nato pa jo prenesete v čiste kozarce za marmelado in takoj zaprete.

nbsp;

Originalni recept (v angleščini): http://www.bbc.co.uk/food/recipes/apricot_carrot_and_60812

Breskova kodravost

Breskova kodravost – prepoznamo jo po nakodranih listih

Matevž

Breskova kodravostVerjetno najbolj razširjena bolezen breskev je breskova kodravost. Povzroča jo gliva Taphrina deformans, ki za razliko od cvetne monilije okužuje liste rastlin in povzroča značilne deformacije.

Močno okuženi listi odpadejo, drevo pa nato ponovno ozeleni. Zaradi kodravosti se listje razvije dvakrat, kar drevo zelo izčrpa. Posledice so odsotnost cvetnih popkov za prihodnje leto in nedozorel les, kar pogosto vodi v odmiranje vej zaradi zmrzali.

Breskova kodravost napada liste

Breskovo kodravost prepoznate po tem, da se lističi breskev ne oblikujejo normalno, temveč se kodrajo in namehurijo, mesnato odebelijo, postanejo krhki in lomljivi. Odvisno od sorte se lahko obarvajo bledo rumeno do rdeče. Na spodnji strani okuženih listov lahko opazimo belo žametasto prevleko, ki jo sestavljajo aski s trosi. Že nekaj tednov po brstenju listi postopoma porjavijo, se posušijo in odpadejo. Močno napadeno drevo odvrže vse liste in plodiče. Iz spečih očesc pa že junija lahko poženejo novi lističi. Do konca poletja tako drevo skoraj normalno ozeleni.

Kako jo preprečimo

Breskova kodravost je precej trdovratna bolezen, ki se je bomo zanesljivo znebili le z rednim škropljenjem.  S škropljenjm začnemo že jeseni, ko odpade večino listov. Drevo v celoti (krošnjo in deblo) temeljito poškropimo z bakrovimi pripravki, nato pa škropljenje ponovimo še proti koncu zime. Takrat je najbolje, če opravimo dve zaporedni škropljenji v presledku 14 dni. Poškropiti jih moramo vsaj 1-3 tedne preden začnejo brsti spomladi odganjati. Če je v času brstenja vreme deževno, je priporočljivo škropiti še tretjič v fazi tik pred cvetenjem, vendar lahko takrat uporabljate samo še organske fungicide.

Pomembno pa je, da tudi med sezono redno odstranjujemo vso obolelo listje. Obolele liste čim prej poberite in jih uničite, s čimer boste preprečili širjenje spor). Če je napad močan, odstranimo tudi vse plodove. S tem boste sicer izgubili pridelek, boste pa poskrbeli, da se drevo ne bo preveč izčrpalo in posledično morda propadlo.

sadno drevje v loncu

Tudi na majhnem vrtu lahko gojite okusno sadje

Matevž

sadno drevje v loncuUporabne grmovnice in sadno drevje je pogosto spregledano s strani lastnikov majhnih vrtov. Pri tem pa lahko tudi na majhnih vrtovih gojite celo kopico rastlin z okusnimi plodovi. Zaradi močnega obrezovanja in načina vzgoje je sadno drevje celo odlično za manjše vrtove. Drevesa, ki jih boste gojili ob žici ali ograji bodo zavzemala precej manj prostora kot marsikatero okrasno drevo. Podobno kot sadna drevesa je potrebno tudi grmovnice kot so npr. ribezi ali maline, redno obrezovati in redčiti, zaradi česar bodo zavzemala malo prostora. Na majhnem vrtu nikoli ne boste postali povsem samo zadostni, lahko pa gojite plodove, ki jih pogosto kupujete ali pa takšne, ki so precej dragi, s čimer lahko celo prihranite. Dodaten plus pa je seveda, da boste točno vedeli, kako so bili vzgojeni.

Kdaj sadimo

Čeprav lahko rastline v loncih kupimo skoraj preko celotnega leta pa je najboljši čas za sajenje sadnega drevja in grmovnic v času mirovanja – med oktobrom in koncem marca. Mirujoče rastline so že izgubile svoje listje in lahko energijo usmerijo v rast korenin. Mirujoče rastline pa lahko kupimo tudi z golimi koreninami, kar je navadno ceneje. Pri slednjih je še posebej pomembno, da pred sajenjem korenine dobro namočite (še posebej, če boste sadili v lahka tla).

Tudi v loncih

Pri vzgoji grmovnic ali celo pritlikavih sadnih dreves v loncih se moramo zavedati, da so rastline v loncih povsem odvisne od vrtnarjev. V vrtnih tleh lahko rastline poženejo globoke korenine, s katerimi si zagotovijo dovolj vode in hranil. Nasprotno pa je volumen substrata v loncu precej omejen. Za zmanjšanje stresa zaradi neenakomerne oskrbe z vodo, izberite največji lonec, ki vam še ustreza. Najbolje je, če imate prostor za lonec 60 cm premera in 50 cm višine. Za sajenje v lonce izberite pritlikave sorte. Dodatno bodo drevesa v loncih manjše rasti že zaradi samega pomanjkanja prostora za korenine. Njihov obseg pa boste zmanjšali tudi zaradi rednega obrezovanja, ki je nujno za pridelavo kvalitetnih plodov.

Pri vzgoji rastlin v loncih vedno izberite kvaliteten substrat z dobro strukturo. Z uporabo kvalitetnega substrata bo potrebno rastline v loncih redkeje presajati. Hkrati pa lahko substrati slabše kvalitete tudi prehitro razpadejo, zaradi česar nastane substrat s slabim odvodnjavanjem. V loncih lahko gojite tudi borovnice in brusnice, vendar morate v tem primeru uporabiti substrat za kisloljubne rastline. Kisloljubne rastline zalivajte z deževnico in ne z vodo iz pipe, s čimer boste preprečilo nabiranje soli, ki zvišujejo pH.