Arhiv kategorij: superživila

Goji jagode

Goji jagode: 18 aminokislin, 6 vitaminov, 11 mineralov in veliko več

Matevž

Goji jagodeGoji jagode so odlično dopolnilo prehrane, saj so izredno bogat vir antioksidantov. Slednje dopolnjujejo še z 18 vrst aminokislin, ki vključujejo vseh osem esencialnih aminokislin. S tem pa smo šele začeli z naštevanjem vseh koristnih snovi, ki se skrivajo v teh živahno obarvanih plodovih. V goji jagodah lahko najdemo šest vitaminov (C, E, B1, B2, B6), 11 mineralov in 5 nenasičenih maščobnih kislin ter številne druge učinkovine.
Goji jagode ali navadna kustovnica (Lycium barbarum) je do tri metre visoka grmičasta zdravilna rastlina, ki izvira iz severne Kitajske. Poleg domovine pa lahko posamezne rastline najdemo tudi ponekod po Evropi (zlasti v Veliki Britaniji). Po cvetovih takoj prepoznamo, da gre za sorodnico krompirja in paradižnika

Kako gojimo goji jagode

Sadike goji jagod lahko na svoj vrt posadimo v spomladanskem ali jesenskem času, ko na vrtu ni suše. Za rastišče izberemo sončen prostor, na katerem izkopljemo večjo sadilno jamo in zemljo po potrebi izboljšamo z organsko snovjo in peskom (goji jagode ne prenesejo preveč težkih tal oz. zastajanja vode). Ob sajenju namestimo v sadilno jamo še lesen kol, ki bo rastlini prvih nekaj let služil za oporo. Rodnost bo rastlina dosegla v drugem letu rasti. Plodovi bodo na rastlini sledili vijoličastim cvetovom, nabirali pa jih boste lahko vse do prve zmrzali.

Z obrezovanjem poskrbimo za pravilno obliko

Kasneje je potrebno rastlino samo redno obrezovati in gnojiti. Za slednje je najbolje izbrati organsko gnojilo ali mineralno gnojilo z ne previsokim odstotkom dušika. Pri rezu spomladi izvedemo glavni rez, s katerim zmanjšamo grm in preprečimo, da ne preraste prostora, ki smo mu ga namenili. Slednje opravimo zgodaj v sezoni, ko je rastlina še v mirovanju. V poletnem času pa izvedemo korekturni rez, s katerim izboljšamo osvetlitev in prezračenost grma. Oboje bo pomagalo pri boljšemu uspevanju rastline in dozorevanju plodov. Med sezono odstranjujemo tudi hitro rastoče navpične poganjke, ki navadno slabo rodijo, hkrati pa črpajo energijo za rast.
Pri samem oblikovanju rastline, lahko pustimo, da rastlina zraste v svojo naravno grmičasto obliko, ali pa jo oblikujemo v obliki drevesa (odstranimo nižje veje do 50 cm višine).

Bolezni in škodljivci

Najpogosteje lahko na goji jagodah opazimo pepelasto plesen, ki jo zlahka prepoznamo po pepelasto belih prevlekah na listih. Sama bolezen navadno ne naredi večje škode. Najlažje jo preprečujemo s pravilnim in rednim obrezovanjem ter sprotnim odstranjevanjem morebitnih obolelih listov.
Med škodljivci pa se na grmih najpogosteje pojavijo pršice, čeprav lahko v bližini gozdov opazimo tudi posledice objedanja divjadi.

inkovske jagode

Inkovske jagode – superhrana iz domačega vrta

Matevž

inkovske jagodeMorda ne boste verjeli, ampak te sladke, zdrave in neverjetno eksotične jagode so za gojiti enostavnejše kot njihov sorodnik paradižnik. Če boste letos posadili le eno samo rastlino, naj bodo to inkovske jagode.

Kako gojimo inkovske jagode

Inkovske jagode sejemo podobno kot paradižnik. V marcu in aprilu jih posejemo v lončke, nato pa jih po zadnji nevarnosti slan presadimo na prosto. Na vrtu jim namenite sončno zavetrno mesto. Okoli rastlin pa natrosite tudi zastirko iz komposta.
Pognale bodo v hitro rastoče in obilno rodeče rastline, brez zahtevnosti paradižnika. Tako lahko pozabite na potrebo po podpori, hranilih in obilnemu zalivanju. Hkrati pa boste na lastnem vrtu pridelali plodove, ki so dvakrat dražji in polni koristnih snovi. Plodovi se bodo na rastlini pojavili po kmalu po cvetenju in bodo sredi jeseni dozoreli v oranžne jagode, skrite v papirnat ovoj, ki spominja na lampijončke.
Prva močnejša slana bo zaključila sezono, vendar lahko ob milih zimah rastlina ponovno požene iz korenin.

Poskrbimo za pridelek

Inkovske jagode imajo prijeten okus, ki je mešanica ananasa in kivijev. Njihova odlična lastnost je, da se zelo dobro skladiščijo in ostanejo sveže tudi do tri mesece. Za še daljše skladiščenje pa je najbolje, če se jih predela v marmelado.

Granola s super-jagodami

Za super dan začnite jutro z okusno granolo s super jagodami 🙂
Za približno 5-7 porcij potrebujete:

  • 300 g kosmičev (ovsenih ali pirinih,…)
  • 50 g sončničnih semen
  • 30 g bučnih semen
  • 2 žlici medu
  • 2 žlici oljčnega olja
  • 3 žlice javorjevega sirupa
  • posušen kokos
  • inkovske jagode
  • goji jagode
  • borovnice

Najprej v večjo posodo natehtajte kosmiče, sočnična in bučna semena. Nato mešanici dodajte med, oljčno olje in javorjev sirup in dobro premešajte. Mešanico razpostrite po papirju za pečenje in postavite v pečico (100-125°C) za približno 10 min. Pazite samo, da se mešanica ne zapeče preveč. Po pečenju mešanico s papirjem vred prenesite na hladen pekač in posujte s posušenim kokosom. V kolikor so vaše inkovske in goji jagode posušene, jih lahko dodate dodate že sedaj, drugače pa jih dodajte pred obrokom. Takrat dodajte tudi sveže borovnice.

grah

Grah – slasten in iz domačega vrta

Matevž

grahČe bi ocenjevali okusnost in teksturo zelenjave, bi najvišje točke vsekakor prejel sladki grah. Pri tem pa je na domačem vrtu vzgojeni grah precej bolj okusen kot zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah. Vsak, ki ga bo gojil na vrtu, se bo moral sprijazniti s tem, da nekaj pridelka nikoli ne bo prispelo do kuhinje, saj ga boste pojedli že na poti do tja.
Grah je zelenjava, ki ima zelo visoko vsebnost beljakovin, zaradi odlična izbira za vegetarijance in športnike. Vsebuje tudi veliko prehranskih vlaknin, vitamina A in vse vitamine skupine B. Pozitivni učinki graha vključujejo tudi zniževanje ravni sladkorja in škodljivega LDL holesterola v krvi.

Sejanje graha

Za zgodnji pridelek posejte grah v rastlinjaku ali prostoru brez zmrzali. Na vrt jih presadite, ko bodo rastlinice velike 12-15 cm. S tem boste preprečili, da bi jih poškodovali polži ali ptice. Na gredi grahu namenite prostor na polnem soncu ali rahli senci.
V kolikor želite grah posejati neposredno na gredo, počakajte, da se vreme nekoliko otopli, nato pa vsakih dva do tri tedne posejte linijo rastlin. V ta namen izkopljite 5 cm globok jarek in vanj posejte semena. Z večkratno setvijo si boste podaljšali sezono graha, saj se sladki grah ne skladišči preveč dobro. Za podporo rastlin uporabite razvejane veje, na katere se bodo lahko dobro pritrdile in dvignile sočne liste stran od lačnih polžev. Na manjših gredah posejte grah v krog, s čimer boste rastline lahko vzgojili na obelisk, ki ga prekrijete z mrežo. Slednja bo mladim rastlinam olajšala vzpenjanje.

Kako gojimo grah

Ob bolj suhem vremenu rastline dobro zalivajte, saj grah potrebujejo konstantno vlažna tla. V kolikor se bodo tla izsušila bo vaš grah naglo zaključil s tvorbo novih plodov. Na lažjih peščenih tleh zato okrog rastlin natrosite kompost ali zastirko, s čimer boste zmanjšali odhlapevanje vode.
Plodove pobirajte sproti, saj bodo drugače postali žilavi. Zrele plodove boste zlahka prepoznali, saj se bodo začeli napihovati in se bodo prelomili z glasnim pokom.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede graha.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Škodljivci in bolezni graha

V kolikor imate na vrtu pogosto težave s ptiči je dobro, če rastline zaščitite z mrežo proti ptičem. Pri tem pazite, da je mreža dovolj groba, da bodo lahko čebele nemoteno prehajale skoznjo. Seveda pa lahko rastline prekrijete tudi z gosto mrežo, ki jo odstranite, ko rastline začnejo odpirati prve cvetove. Takrat so navadno že dovolj velike, da jim ptiči ne škodijo več.

Med boleznimi se na grahu pojavlja pepelasta plesen, ki je pogostejša v poletnem obdobju.

Semena graha, ki ste jih posejali neposredno na gredo, lahko privabijo tudi bramorja.

Skladiščenje graha

Grah je najbolje nabirati sproti. Nabran neoluščen grah lahko na hladnem počaka teden dni, za daljše shranjevanje pa je bolje, če grah oluščite in zamrznete.