Arhiv kategorij: Vrtna opravila

Kako najbolje izkoristimo rastlinjak

Rastlinjak je odlična pridobitev za zelenjavni vrt. Z njim lahko močno podaljšamo sezono pridelave zelenjave, hkrati pa morda vzgojimo tudi kakšno bolj eksotično zelenjavnico.

Pozno pozimi in zgodaj spomladi

rastlinjakPosejemo lahko brstični ohrovt, zelje, por, solato, čebulo in grah ter tako pridelamo sadike, ki jih bomo presadili na prosto, ko se bo zemlja ogrela. Podobno lahko vzgojimo tudi sadike paradižnika in paprike.

Sredi pomladi

Posejemo lahko hitro rastoče občutljive vrste zelenjave kot so: kumare, bučke, buče, melone, itd. V tem obdobju lahko v rastlinjak postavimo kupljene sadike paradižnika in paprike ter jih vzgojamo do velikosti, ki je primerna za presaditev na prosto.

Pozna pomlad in zgodnje poletje

Rastlinjak je v tem obdobju primeren za izboljšanje utrjenosti sadik oz. za čakanje na čas primeren za presaditev na prosto (dokler ne mine nevarnosti slane). Rastlinjak pa lahko uporabite tudi za vzgojo zelenjave, ki ji prijajo visoke temperature.

Pozno poletje

Na prosta mesta v rastlinjaku posejte solato. V ogrevanemu rastlinjaku pa lahko poskusite tudi z vzgojo mladega krompirja.

Jesen

Za zimski pridelek sejte solato. Posejete pa lahko tudi bob in grah za zgodnji pridelek naslednje leto.

Rastlinjak ali plastenjak – pokrite grede

Ali si želite podaljšati svojo rastno sezono? Bi si morda želeli vzgojiti lastne sadike in namnožiti okrasne rastline? Pa morda še prezimiti vse rastline, ki niso dorasle našim zimam? Vse to lahko dosežete s postavitvijo rastlinjaka ali plastičnega tunela. Seveda se izbira zdi enostavna, saj imamo samo dve možnosti – pa vendar katera bi bila boljša. Za lažjo primerjavo smo spodaj zbrali nekaj prednosti in slabosti rastlinjakov in plastičnih tunelov.

Rastlinjak

rastlinjakRastlinjaki oz. steklenjaki imajo veliko prednost, da je steklo odličen zadrževalec toplote. Kljub temu, da zadrži večino toplote v rastlinjaku pa je tudi izredno prepustno za svetlobo, saj prepusti več kot vse 90% svetlobe, ki pade na rastlinjak. Dodatna prednost stekla je tudi njegova odpornost na sonce in dež, saj ne bo porumenelo ali propadlo kot številni drugi materiali. V kolikor ga kombinirate z aluminijastim okvirjem, bo rastlinjak krasil vaš vrt tudi nekaj desetletij. Seveda pa kombinacija aluminij/steklo ni edina možnost, ki jo imate na izbiro. Na voljo imate tudi steklenjake z lesenimi ali železnimi okvirji. Slednja v primerjavi z aluminijem, potrebujeta nekaj več nege, saj je potrebno okvirje vsakih nekaj let prebarvati.
Žal pa imajo rastlinjaki kot vse dobre stvari tudi nekaj slabosti. Žal so v primerjavi s tuneli relativno dragi. Dodatna slabost je tudi pregrevanje, do katerega lahko pride v poletnih mesecih. V vročih suhih razmerah se lahko v rastlinjaku pojavijo različne bolezni in škodljivci kot so npr. pršice. Zaradi tega je pri načrtovanju rastlinjaka nujno dodati tudi senčenje in možnost hlajenja.

Plastični tunel

Nizka cena plastičnih tunelov (v primerjavi s steklenjaki), nam omogoča, da za podobno ceno postavimo precej bolj prostorno pokrito gredo. Velik volumen zraka, ki ga tunel prekriva bo tako zmanjšal temperaturna nihanja v poletnih mesecih. Nekoliko manjša prepustnost plastičnih folij pa razprši svetlobo, kar prepreči poškodbe rastlin zaradi žgočega sonca in ustvari enakomerno osvetlitev.
Slabosti plastičnih tunelov so slabša toplotna izolacija, saj plastična folija ne zadržuje toplote z enako učinkovitostjo kot steklo. Slabša osvetlitev in nižje temperature v pomladnih mesecih, nekoliko upočasnijo rast rastlin, zaradi česar bodo sadike nekoliko počasneje dosegle velikost primerno za presaditev na gredo. Slaba stran plastenjakov je tudi občutljivost folije. Čeprav je steklo precej krhko pa je plastična folija še nekoliko bolj občutljiva in jo lahko hitro preluknjamo že z bambusovo palico.

Zelenjava za senčna rastišča

sencaČeprav je sončno rastišče najprimernejši prostor za večino zelenjave in sadja, lahko dober pridelek vzgojimo tudi na nekoliko bolj senčnem delu vrta. Pravzaprav je zaščita pred močno sončno pripeko celo koristna za nekatere zelenjave kot je npr. solata. Le-ta bo na senčnejši gredi pognala močnejše listne rozete in ne bo tako močno silila v cvet.

Ni vsaka senca enaka

Sence, ki jih na vrtu mečejo poslopja, ograje, pergole in drevesa se lahko precej razlikujejo, vendar so vsa osenčena rastišča nekoliko temnejša in hladnejša od okoliškega vrta. Rastline v iskanju svetlobe poženejo nekoliko više in več energije vložijo v rast listov. Sadje na senčnem rastišču zori nekoliko počasneje, saj je tvorba sladkorjev povezana s fotosintezo in jakostjo svetlobe. Dodatno pa je potrebno omeniti tudi to, da so senčna rastišča navadno sušnejša, saj jih poslopja, drevesa, itd. skrijejo pred dežjem, zato me pozabite preveriti kako zalivati rastlin. Koristna pa je tudi uporaba zastirke.
Še vedno pa imamo na voljo številne vrste zelenjave, ki se bo na takšnem rastišču počutila odlično. Najbolje je, da pri tem nekoliko eksperimentirate in sami poskusite katera vrsta bo uspešna na vašem vrtu. Za nekaj nasvetov pa si lahko ogledate še spodnje opise senčnih rastišč.

Tipi sence

Globoka senca

Z globoko senco označujemo rastišča, ki niso nikoli neposredno osvetljena s soncem. Nobena zelenjava sicer ne bo odlično uspevala na takšnem rastišču, kljub temu pa boste lahko vzgojili soliden pridelek listne zelenjave ali jagodičja. Najbolje bodo uspevale zelenjave za solate kot sta npr. rukola in špinača, ki ju boste posejali sredi poletja. Poskusite lahko tudi z živahno rastočo meto ali v kolikor želite nekaj jagodičja – z borovnicami.

Delna senca

Delno senco lahko najdete na severnih straneh zidov ali živih mej. Takšna rastišča dobijo le nekaj ur sonca in so primerna za gojenje stročnic, korenovk, listne zelenjave, rabarbare, ribeza, jagod in češenj. Med stročnicami in rabarbaro izberite hitro zoreče sorte. Jagodičje bo na takšnem gojišču nekoliko manj sladko kot na sončni gredi, vendar še vedno okusno. Pri izbiri češenj pa izberite sorte kot je npr. ‘Morello’, ki za tvorbo sladkorjev ne potrebujejo veliko sonca.

Senca pod drevesi

Pod listopadnimi drevesi najdemo poseben tip sence, ki nastane ob nežnem filtriranju sončne svetlobe. Na takšnem mestu lahko gojite vse vrste sadja in zelenjave, ki so bile naštete že zgoraj. Pri izbiri je koristno izbrati sorte, ki dozorijo že zgodaj v sezoni, ko se drevesa še niso v celoti olistala.

Polsenca

Polsenco najdemo na vzhodni ali zahodni strani ograj in poslopij. V takšni senci lahko posadimo skoraj vse vrste zelenjave in sadja. Na rastiščih, ki dobijo jutranje sonce in popoldansko senco posadite por, zelje, mlado čebulo, bob in zgodnje sorte krompirja, korenja ter rdeče pese. Na rastiščih z obratno kombinacijo sonca in sence pa lahko gojite vso zelenjavo z izjemo sort, ki za dober pridelek potrebujejo polno sonce.

Gnojenje rastlin

Kako pogosto naj pognojim rastline?

Gnojenje rastlinVse rastline potrebujejo hranila, ki jim pomagajo pri tvorbi novih korenin, poganjkov in listov. Hranila večinoma sprejmejo preko korenin in jih raznesejo na vsa potrebna mesta.
Pri tem velja, da tem živahnejša je rast rastline, tem večja je njena potreba po hranilih. Kljub temu pa potrebe rastlin po hranilih variirajo glede na sezono, preskrbo z vodo, temperaturo okolja, itd. Največjo potrebo po hranilih imajo seveda spomladi, ko morajo pognati številna nova stebla in liste. Vendar to ne pomeni, da lahko spomladi pretiravamo z dodajanjem gnojil. Še posebje mlade rastline so zelo občutljive in jih lahko s prekomernimi koncentracijami gnojil poškodujemo. Pri mlajših rastlinah je tako najbolje uporabiti kompost, ki mu dodamo nekaj malega mineralnega gnojila. Z rastjo pa lahko rastlinam dodamo vedno več gnojila – še posebej, če so posajene v lonce.

Kdaj pognojimo novo posajene rastline

Večina večnamemskih substratov ima dovolj hranil, da bodo rastline preživele nekje 8-10 tednov. Po tem prehodnem obdobju bodo rastline izčrpale večino razpoložljivih hranil in jih bomo morali začeti dodajati. Hranila lahko dodamo v obliki tekočega gnojila ali granul. Takoče gnojilo navadno dodajamo v rednih intervalih medtem, ko granule počasi oddajajo hranila preko več tednov. Slednje je tako navadno potrebno dodati le vsakih 6-8 tednov.
Pri dodajanju hranil je zelo pomembno upoštevati navodila proizvajalca, saj ne smemo preseči priporočenih koncentracij. Nikar ne mislite, da boste s povečanjem koncentracij dobili boljše rezultate – tudi pri hranilih je tako, da je lahko preveč dobrega slabo.

Nahranimo tla

Pri gnojenju rastlin je zelo pomembno, na kakšnih tleh rastejo vaše rastline.
Lahka peščena tla imajo relativno malo hranil, saj se jih večina spere skupaj s padavinsko vodo. Še posebej se to opazi pri dušiku, ki ga rastline potrebujejo za rast poganjkov. Z dodajanjem organske snovi v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja, boste takšnim tlem dodali hranila in hkrati zmanjšali izpiranje hranil iz tal. Še vedno pa velja, da peščena tla precej lačna in potrebujejo veliko hranil. Rastlinam zato pomagajte še z dodatkom mineralnega gnojila v obliki počasi razgrajujočih se granul.
Nasprotno od peščenih tal so glinena tla težka, preprečujejo hitro odtekanje vode in vsebujejo veliko hranil. Z dodatkom komposta ali hlevskega gnoja boste takšnim tleh dodali dovolj hranil, da dodatno gnojenje ne bo potrebno.