Arhiv kategorij: Vrtna opravila

naravna gnojila

Naravna gnojila za ekološko vzgojo

naravna gnojilaZ vedno boljšim zavedanjem o pomembnosti zdrave prehrane, se vedno več ljudi odloča, da bo na vrtu omejilo ali povsem odpravilo uporabo mineralnih gnojil in kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev. Pri tem prehod na ekološko pridelavo ni nekaj, kar bi povečalo število problemov pri gojenju zelenjave. Kemična sredstva so le hitrejša pot do rezultata, ki pa za seboj prinese številne druge probleme. Bomo pa z ekološkim načinom pridelave morali nekaj več časa nameniti pripravi tal, saj so slednja pomemben korak k zdravim rastlinam.
Pri pripravi tal je zelo pomembna količina hranil, ki so na voljo rastlinam. Vsako leto s pridelkom in ostanki rastlin, ki jih odstranite iz gred, odnesete tudi veliko hranil. Slednja morate naslednje leto vrniti na gredo v obliki gnojil. Za gnojenje lahko uporabite naravna gnojila kot sta npr. kompost ali živalski gnoj, ki bodo počasi sproščali hranila preko celotne sezone. Rastline bodo tako imele vedno dovolj hranil in ne bodo podivjale kot se lahko zgodi pri uporabi mineralnih gnojil. Vsa naravn gnojila pa imajo svoje prednosti in slabosti, ki jih lahko preberete v spodnjem pregledu gnojil.

Različni tipi gnojil

Domači kompost

Najlažje samo pridelamo kompost, ki ga dobimo s kompostiranjem rastlinskih ostankov iz okrasnega in zelenjavnega vrta. Kompost vsebuje precej več hranil kot si navadno mislimo. V kolikor je kompost zelo grudičast, ga razporedite po celotni površini in čez zimo se bo počasi sam od sebe razgradil in razpadel. Slaba stran domačih kompostov je, da lahko v kolikor niste dovolj natančni, vsebuje veliko semen plevelov, ki bodo na gredi kalili in povečali potrebo po pletju.

Kravji gnoj

Kravji gnoje je zelo bogat s hranili in je odlično naravno gnojilo za izboljšanje revnih tal. S kravjim gnojem lahko dobro nahranite tudi bolj požrešne vrste zelenjave kot sta npr. krompir in paradižnik. Za najboljši učinek vsako leto dodajte tanek sloj preko celotne grede. Pazite pa, da gnoj ni svež, temveč je preležal vsaj 12 mesecev.

Konjski gnoj

Konjski gnoj je nekoliko finejše strukture kot kravji in vsebuje manj hranil. Konjski gnoj je odlična izbira, če želite povečati količino hranil in hkrati izboljšati teksturo tal. Za razliko od kravjega gnoja ima konjski nekoliko večje delce rastlin, kar pomeni, da lahko v njem najdemo tudi semena različnih plevelov. Slednjih se lahko rešite s kompostiranjem konjskega gnoja.

Kurji gnoj

Kurji gnoj je med vsemi naravnimi gnojili najbogatejši s hranili. Uporabite gnoj, ki je star vsaj 6 mesecev. Pred nanosom na gredo ga zmešajte s slamo, nato pa ga v tankem sloju razporedite po celotni gredi. Kurji gnoj vsebuje več dušika in fosforja kot kalija, zaradi česar je potrebno slednjega dodati z dodatnim gnojilom kot je npr. lesni pepel ali olupki banan.

Drugi dodatki za bogatenje tal

Za bogatenje tal lahko uporabljamo tudi različne druge dodatke kot je npr. lesni pepel in kavni ostanki, čeprav je slednje bolje uporabljati za izboljšanje komposta.

Ekološki vrt: bananini olupki na kompostu

bananini olupkiImate radi banane in ekološko vrtnarjenje? Potem lahko sedaj združite obe veselji 🙂 Bananini olupki na kompostu so odličen način, da v kompostni kup vnesete dodatno organsko snov in hranila.

Kompostiranje bananinih olupkov je enostavno

Bananine olupke lahko kompostirate cele, vendar boste s tem podaljšali čas, ki ga potrebujejo, da se povsem razgradijo. Bolje je, če jih nekoliko narežete, kar bo pospešilo njihovo razgradnjo. Včasih se med nasveti najde tudi priporočilo, da se bananine olupke zakoplje neposredno na gredo ob npr. vrtnice, ki potrebujejo veliko kalija. To je vsekakor možnost, vendar smo v preizkusu obeh možnosti opazili, da so se hitreje razgradili na kompostnem kupu. Tako je bolje, če olupke kompostiramo in potem za gnojenje uporabimo kompost, saj bodo tako hranila hitreje na voljo rastlinam.

Bananini olupki dodajo hranila

Podobno kot lesni pepel, bodo bananini olupki na kompost dodali hranila kot so npr. kalcij, magnezij, žveplo, fosfor, kalij in natrij. Vsi ti elementi so nujno potrebni za rast in razvoj rastlin. Dodatek organske snovi pa bo pomagal pri zračnosti kompostnega kupa. Organska snov je pomembna tudi kasneje za gredo, saj bo povečevala zračnost in zadrževanje vode, ne da bi pri tem povzročila poplavitev korenin.

Preglednica vsebnosti elementov v olupkin banan (BP) in plantain banan (PP):

Vir: Metal analyses of ash derived alkalis from banana and plantain peels (Musa spp.) in soap making

Bananin pripravek

Namesto kompostiranja lahko izberete tudi tekoč pripravek iz bananinih olupkov. Priprava je povsem enaka kot pri drugih pripravkih – nekaj baninih olupkov zalijte z vodo in pustite namočene nekaj dni. Pripravek odcedite, nekoliko razredčite z vodo in uporabite za zalivanje rastlin, ki jih boste tako tudi pognojili z minerali iz banininih olupkov. Olupke, ki ste jih odcedili pa lahko še vedno dodate na kompost in tako dodatno izkoristite.

Lesni pepel kot okolju prijazno gnojilo za ekološki vrt

Lesni pepel vsebuje kalij in kalcij

lesni pepel

Med različna okolju prijazna gnojila, ki jih lahko uporabljamo pri ekološki vzgoji zelenjave, spada tudi lesni pepel. Lesni pepel vsebuje veliko kalija in kalcija. Količina obeh elementov v lesnem pepelu pa je odvisna od lesa, ki je bil osnova za lesni pepel. Lesni pepel iz bukovega lesa bo tako vseboval do 30% kalija, medtem ko iz različnega mešanega lesa lahko dobimo tudi pepel z zgolj 8% kalija. Visoko koncentracijo kalcija boste dobili predvsem iz lesa sliv ali vinske trte, ki lahko doseže preko 50% kalcija. Nasprotno pa so lahko določeni leseni pepeli kot je npr. iz borovnica praktično brez kalcija.
Najbolj bodo dodatka lesnega pepela vesele kapusnice kot so npr. cvetača, brokoli in zelje, korenovke kot so npr. korenje, gomoljna zelena in krompir ter plodovke.
Kalij je za rastline pomemben, saj močno izboljša rast rastlin in poveča njihovo odpornost na sušo. Poveča tudi odpornost na okužbe in škodljivce ter izboljša količino oz. kvaliteto pridelka. Pomanjkanje kalija boste lahko prepoznali po nagubanih in pegastih listih. Simptomi pa bodo močnejši na starejših listih nižje na rastlini.
Kalcij je pravtako pomembno hranilo, saj je nujno potreben za rast rastlin. Sodeluje tudi pri ojačanju celičnih sten, kar daje rastlinam čvrstost. Kalcij sodeluje tudi pri zaščiti rastlin pred stresom in patogeni ter izboljša kvaliteto pridelka (npr. paradižnik).
Poleg kalija in kalcija lahko v lesnem pepelu najdemo še številne druge pomembne elemente. Tako lahko vsebuje tudi do 5% fosforja, ki je eden izmed pomembnejših hranil za rastline.

Kako uporabljamo lesni pepel?

Lesni pepel lahko dodajamo neposredno na gredo, vendar moramo biti pri tem pazljivi, saj lahko požgemo rastline. Nekoliko bolj priporočljiv način je, če ga raje dodamo na kompost, saj se s tem izognemo tej nevarnosti. Na kompostu bo kalij tudi pomagal pri razgradnji organske biomasa, s čimer bo imel lesni pepel kar dvojno korist. Dovolj je, če na cca. en kubični meter komposta dodate 3-4 kg lesnega pepela.
Lesni pepel pa lahko uporabite tudi kot okolju prijazno sredstvo proti polžem. Enostavno ga potresite okrog rastlin, ki bi jih radi zaščitili. Po dežju je potrebno natrošen lesni pepel obnoviti, saj bo voda sprala soli, ki delujejo kot zaščita proti škodljivcem.
Na kislih tleh ga dodajamo kot sredstvo za izboljšavo tal, saj reagira izrazito bazično. Zaradi tega razloga pa ni primerno za uporabo z borovnicami. Izjema je pepel iz lesa borovnica samih, saj ne vsebuje veliko kalcija.

Ne samo za uporabni vrt

Lesni pepel lahko uporabimo tudi pri okrasnih rastlinah. Velik porabnik kalija so tudi različne okrasne rastline kot npr. vrtnice, ki bodo zelo vesele dodatka pepela. Zaradi bazične reakcije pa ge ne smemo uporabljati ob rododendronih, azalejah, resah in hortenzijah.

Kako najbolje izkoristimo rastlinjak

Rastlinjak je odlična pridobitev za zelenjavni vrt. Z njim lahko močno podaljšamo sezono pridelave zelenjave, hkrati pa morda vzgojimo tudi kakšno bolj eksotično zelenjavnico.

Pozno pozimi in zgodaj spomladi

rastlinjakPosejemo lahko brstični ohrovt, zelje, por, solato, čebulo in grah ter tako pridelamo sadike, ki jih bomo presadili na prosto, ko se bo zemlja ogrela. Podobno lahko vzgojimo tudi sadike paradižnika in paprike.

Sredi pomladi

Posejemo lahko hitro rastoče občutljive vrste zelenjave kot so: kumare, bučke, buče, melone, itd. V tem obdobju lahko v rastlinjak postavimo kupljene sadike paradižnika in paprike ter jih vzgojamo do velikosti, ki je primerna za presaditev na prosto.

Pozna pomlad in zgodnje poletje

Rastlinjak je v tem obdobju primeren za izboljšanje utrjenosti sadik oz. za čakanje na čas primeren za presaditev na prosto (dokler ne mine nevarnosti slane). Rastlinjak pa lahko uporabite tudi za vzgojo zelenjave, ki ji prijajo visoke temperature.

Pozno poletje

Na prosta mesta v rastlinjaku posejte solato. V ogrevanemu rastlinjaku pa lahko poskusite tudi z vzgojo mladega krompirja.

Jesen

Za zimski pridelek sejte solato. Posejete pa lahko tudi bob in grah za zgodnji pridelek naslednje leto.