Arhiv kategorij: Vrtna opravila

Zelenjava za senčna rastišča

sencaČeprav je sončno rastišče najprimernejši prostor za večino zelenjave in sadja, lahko dober pridelek vzgojimo tudi na nekoliko bolj senčnem delu vrta. Pravzaprav je zaščita pred močno sončno pripeko celo koristna za nekatere zelenjave kot je npr. solata. Le-ta bo na senčnejši gredi pognala močnejše listne rozete in ne bo tako močno silila v cvet.

Ni vsaka senca enaka

Sence, ki jih na vrtu mečejo poslopja, ograje, pergole in drevesa se lahko precej razlikujejo, vendar so vsa osenčena rastišča nekoliko temnejša in hladnejša od okoliškega vrta. Rastline v iskanju svetlobe poženejo nekoliko više in več energije vložijo v rast listov. Sadje na senčnem rastišču zori nekoliko počasneje, saj je tvorba sladkorjev povezana s fotosintezo in jakostjo svetlobe. Dodatno pa je potrebno omeniti tudi to, da so senčna rastišča navadno sušnejša, saj jih poslopja, drevesa, itd. skrijejo pred dežjem, zato me pozabite preveriti kako zalivati rastlin. Koristna pa je tudi uporaba zastirke.
Še vedno pa imamo na voljo številne vrste zelenjave, ki se bo na takšnem rastišču počutila odlično. Najbolje je, da pri tem nekoliko eksperimentirate in sami poskusite katera vrsta bo uspešna na vašem vrtu. Za nekaj nasvetov pa si lahko ogledate še spodnje opise senčnih rastišč.

Tipi sence

Globoka senca

Z globoko senco označujemo rastišča, ki niso nikoli neposredno osvetljena s soncem. Nobena zelenjava sicer ne bo odlično uspevala na takšnem rastišču, kljub temu pa boste lahko vzgojili soliden pridelek listne zelenjave ali jagodičja. Najbolje bodo uspevale zelenjave za solate kot sta npr. rukola in špinača, ki ju boste posejali sredi poletja. Poskusite lahko tudi z živahno rastočo meto ali v kolikor želite nekaj jagodičja – z borovnicami.

Delna senca

Delno senco lahko najdete na severnih straneh zidov ali živih mej. Takšna rastišča dobijo le nekaj ur sonca in so primerna za gojenje stročnic, korenovk, listne zelenjave, rabarbare, ribeza, jagod in češenj. Med stročnicami in rabarbaro izberite hitro zoreče sorte. Jagodičje bo na takšnem gojišču nekoliko manj sladko kot na sončni gredi, vendar še vedno okusno. Pri izbiri češenj pa izberite sorte kot je npr. ‘Morello’, ki za tvorbo sladkorjev ne potrebujejo veliko sonca.

Senca pod drevesi

Pod listopadnimi drevesi najdemo poseben tip sence, ki nastane ob nežnem filtriranju sončne svetlobe. Na takšnem mestu lahko gojite vse vrste sadja in zelenjave, ki so bile naštete že zgoraj. Pri izbiri je koristno izbrati sorte, ki dozorijo že zgodaj v sezoni, ko se drevesa še niso v celoti olistala.

Polsenca

Polsenco najdemo na vzhodni ali zahodni strani ograj in poslopij. V takšni senci lahko posadimo skoraj vse vrste zelenjave in sadja. Na rastiščih, ki dobijo jutranje sonce in popoldansko senco posadite por, zelje, mlado čebulo, bob in zgodnje sorte krompirja, korenja ter rdeče pese. Na rastiščih z obratno kombinacijo sonca in sence pa lahko gojite vso zelenjavo z izjemo sort, ki za dober pridelek potrebujejo polno sonce.

Gnojenje rastlin

Kako pogosto naj pognojim rastline?

Gnojenje rastlinVse rastline potrebujejo hranila, ki jim pomagajo pri tvorbi novih korenin, poganjkov in listov. Hranila večinoma sprejmejo preko korenin in jih raznesejo na vsa potrebna mesta.
Pri tem velja, da tem živahnejša je rast rastline, tem večja je njena potreba po hranilih. Kljub temu pa potrebe rastlin po hranilih variirajo glede na sezono, preskrbo z vodo, temperaturo okolja, itd. Največjo potrebo po hranilih imajo seveda spomladi, ko morajo pognati številna nova stebla in liste. Vendar to ne pomeni, da lahko spomladi pretiravamo z dodajanjem gnojil. Še posebje mlade rastline so zelo občutljive in jih lahko s prekomernimi koncentracijami gnojil poškodujemo. Pri mlajših rastlinah je tako najbolje uporabiti kompost, ki mu dodamo nekaj malega mineralnega gnojila. Z rastjo pa lahko rastlinam dodamo vedno več gnojila – še posebej, če so posajene v lonce.

Kdaj pognojimo novo posajene rastline

Večina večnamemskih substratov ima dovolj hranil, da bodo rastline preživele nekje 8-10 tednov. Po tem prehodnem obdobju bodo rastline izčrpale večino razpoložljivih hranil in jih bomo morali začeti dodajati. Hranila lahko dodamo v obliki tekočega gnojila ali granul. Takoče gnojilo navadno dodajamo v rednih intervalih medtem, ko granule počasi oddajajo hranila preko več tednov. Slednje je tako navadno potrebno dodati le vsakih 6-8 tednov.
Pri dodajanju hranil je zelo pomembno upoštevati navodila proizvajalca, saj ne smemo preseči priporočenih koncentracij. Nikar ne mislite, da boste s povečanjem koncentracij dobili boljše rezultate – tudi pri hranilih je tako, da je lahko preveč dobrega slabo.

Nahranimo tla

Pri gnojenju rastlin je zelo pomembno, na kakšnih tleh rastejo vaše rastline.
Lahka peščena tla imajo relativno malo hranil, saj se jih večina spere skupaj s padavinsko vodo. Še posebej se to opazi pri dušiku, ki ga rastline potrebujejo za rast poganjkov. Z dodajanjem organske snovi v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja, boste takšnim tlem dodali hranila in hkrati zmanjšali izpiranje hranil iz tal. Še vedno pa velja, da peščena tla precej lačna in potrebujejo veliko hranil. Rastlinam zato pomagajte še z dodatkom mineralnega gnojila v obliki počasi razgrajujočih se granul.
Nasprotno od peščenih tal so glinena tla težka, preprečujejo hitro odtekanje vode in vsebujejo veliko hranil. Z dodatkom komposta ali hlevskega gnoja boste takšnim tleh dodali dovolj hranil, da dodatno gnojenje ne bo potrebno.

kolobarjenje

Kolobarjenje je osnova za ekološko pridelavo

kolobarjenjeNamen kolobarjenja je, da zmanjšamo število škodljivih talnih organizmov in ohranimo kvalitetno strukturo tal. Navadno se kolobarjenja poslužujemo v poljedeljstvu – kaj pa na vrtovih?

Kolobarjenje koristno tudi na vrtu

Kolobarjenje bo koristilo tudi na vrtovih, saj bo preprečilo številne težave, ki lahko nastanejo, če rastline neprestano gojimo na istem mestu. To velja še posebej za golšavost križnic, ki je zelo dolgoživa bolezen.
Pri kolobarjenju navadno uporabljamo kroženje, pri katerem se ista skupina rastlin vrne na isto mesto na gredi po štirih letih. To je navadno dovolj, da se izognemo tudi bolj trdovratnim povzročiteljem bolezni. Ker pa na vrtovih nimamo veliko prostora in ni smiselno, da bi določena leta gojili le eno vrsto zelenjave, lahko kolobarjenje skrajšamo na 2-3 leti. Večina povzročiteljev bolezni živi na rastlinah in njihovih odmrlih delih, le redke pa se trdovratno zasidrajo v tla in nam grenijo življenje. Dve do tri leta premora je tako dovolj, da preprečimo prekomerno razširjanje večine škodljivih organizmov.

Kako se lotimo kolobarjenja

Začnite s tem, da se odločite katere vrste zelenjave želite gojiti na svojem vrtu. Potem rastline razvrstite v ustrezne skupine:

Čebula in sorodstvo čebula, por, česen, šalotka
Pese rdeča pesa, blitva, špinača
Križnice brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, zelje, cvetača, koleraba, redkvice, rukula, repa
Buče bučke, buče, melone, kumare
Trave Koruza
Stročnice bob, fižol, grah
Solate radič, solata, endivija, artičoke
rod Solanum jajčevec, čili, paprika, krompir, paradižnik
Kobulnice korenje, peteršilj, zelena, koriander, komarček (koromač)

Ravno razvrščanje rastlin je navadno tisti del kolobarjenja, ki je nekoliko nejasen. Oznaka skupine kot je npr. »korenine« je zelo ohlapna, zaradi česar lahko vključuje predstavnike iz različnih skupin rastlin. Bolje je ohraniti jasno definirane skupine (kot v zgornji tabeli), ki vključujejo manjše število predstavnikov.

Ali je pomembno kako si rastline sledijo?

Eden izmed pogostih nasvetov pri kolobarjenju je, da si morajo rastline slediti v pravilnem zaporedju. Vendar na vrtu to navadno ni praktično, prav tako pa tudi ni potrebno, saj lahko na grede vsako leto dodamo novo organsko snov (kompost ali hlevski gnoj), ki bo nadomestil izgubljene minerale in ohranil strukturo tal.

Bolje je, če rastline razvrstite tako, da boste čim bolje izkoristili prostor, ki ga imate na voljo na svojem vrtu.

Izkoristite svoj prostor

Kadar je le mogoče poskusite izkoristiti prostor na gredi tako, da v sezoni na istem mestu vzgajate vsaj dve različni vrsti zelenjave. Najlažje boste to dosegli, če boste kombinirali zelenjavo z dolgo sezono rasti kot je npr. por, z zelenjavo, ki za rast potrebuje le malo časa (npr. solata). Pri tem je koristno pomisliti tudi na dobre in slabe sosede ter oblikovati koristne kombinacije zelenjave, ki jih boste nato vsako leto selili iz grede na gredo.

Delo na vrtu - Vrtna opravila

Decembrska opravila na vrtu

Na sadnem vrtu

  • Delo na vrtu - Vrtna opravilaObrežite vinsko trto pred božičem, da preprečite “jokanje”.
  • Obrežite prostorastoče jablane in hruške.
  • Obrežite ribeze.
  • Naredite si lesne potaknjence ribezov in vinske trte, ko rastline odvržejo listje
  • Redno preglejujte vskladiščeno sadje za znaki gnilobe.
  • Odstranite vse veje in poganjke dreves, ki kažejo znake bolezni. Ne pozabite odstraniti tudi “mumij“.
  • Poškropite sadno drevje s škropivi na osnovi maščobnih kislin, da zatrete kaparje in listne uši.

Na zelenjavnem vrtu

  • Pospravite ostanke zelenjave iz gred in jih uničite, saj so temperature prenizke in kompostiranje ne bo uničilo škodljivcev, ki se morda nahajajo na njih.
  • Proste dele vrtov lahko prekopljete in jim dodate zrel gnoj ali kompost.
  • Odstranjujte porumenele liste križnic, da preprečite razvoj plesni.

Pa še spisek opravil v mesecu decembru za okrasni vrt.

ptičja piča - mladi vrtnarji

Novembrska opravila na vrtu

Na sadnem vrtu

  • Končajte s pobiranjem jabolk in hrušk. Skladiščite samo nepoškodovano sadje, da ne bo prišlo do razvoja gnilobe.
  • Posadite drevesa in grmičevje. Ne sadite rastlin, če so tla zamrznjena ali prepojena z vodo.
  • Začnite z obrezovanjem prostorastočih jablan in hrušk.
  • Začnete lahko z obrezovanjem ribezov, vendar je bolje če počakate na zgodnjo pomlad, ko istočasno odstranite še vse pomrzle poganjke.
  • V kolikor tega niste storili že prejšnji mesec, odstranite poganjke robid, ki so plodili v letošnjem letu.
  • Redno pobirajte in odstranjujte odpadlo listje.

Na zelenjavnem vrtu

  • Razdelite večje rastline rabarbare.
  • Naredite si lesne potaknjence ribezov in vinske trte, ko rastline odvržejo listje.
  • Redno preglejujte vskladiščeno sadje za znaki gnilobe.
  • Poberite por, korenje in rdečo peso.
  • Poberite tudi ostalo zelenjavo, ki jo gojite kot npr. kolerabo, špinačo, zimsko zelje, itd.
  • Proste dele vrtov lahko prekopljete in jim dodate zrel gnoj ali kompost.
  • Odstranjujte porumenele liste križnic, da preprečite razvoj plesni.

Začimbnice

  • Občutljive začimbnice s flisom zaščitite pred zmrzaljo.

Pa še spisek opravil v mesecu novembru za okrasni vrt.

Vrtna opravila - Delu na vrtu

Oktobrska opravila na vrtu

Vrtna opravila - Delu na vrtuNa sadnem vrtu

  • Razdelite večje rastline rabarbare.
  • Poberite lešnike, ko začne lupina rumeneti, vendar še preden plodovi odpadejo.
  • Pospravite jabolka in hruške.
  • Porežite lanske poganjke robid, ki so obrodili letos in privežite letošnje poganjke, ki bodo cveteli in plodili naslednje leto.
  • Naredite si lesne potaknjence ribezov in vinske trte, ko rastline odvržejo listje.
  • Izberite si nove kultivarje sadnih dreves in grmičkov, ki jih boste nabavili za nadomestilo rastlinam, ki so začele slabše roditi.
  • Ob zaključku poletne vročine in suše, lahko začnete saditi drevesa. Kljub hladnejšemu vremenu, so tla še vedno topla, kar bo spodbujajo rast in razvoj korenin. Sedaj sadite predvsem nektarine in breskve. Ostala vrste lahko sadite tudi kasneje.
  • Redno opazujte nove nasade jagod in jih po potrebi zalijte.
  • Odstranite vse plodove, ki kažejo znake rjave gnilobe, da preprečite razširjanje bolezni.
  • Sproti odstranjujte vse listje, ki kaže znake škrlupa ali hruševe rje in jih uničite.
  • Ob odmetavanju listov poškropite breskve in nektarine proti breskovi kodravosti.
  • Obrežite veje sadnih dreves, ki kažejo znake katere koli bolezni. Koščičarje lahko obrezujemo dokler ne odvržejo listja, medtem ko breskve in nektarine raje obrežite spomladi, saj so občutljive na pozebe.

Na zelenjavnem vrtu

  • KONICA MINOLTA DIGITAL CAMERAZačnite sejati zelenjavo, ki bo prezimila na vrtu.
  • Poberite buče. Preden jih vskladiščite v hladnem in temnem prostoru, jih pustite nekaj časa na soncu, da se jim otrdi koža.
  • Izkopljite paradižnike, ki so rasli na prostem. Obesite jih na glavo in pustite, da plodovi dozorijo. Zelene paradižnike lahko uporabite za zeleni paradižnikov čatni (chutney).
  • Poberite korenje in rdečo peso.

Začimbnice

  • Prenesite baziliko v stanovanje ali ogrevan rastlinjak.

 

Pa še spisek opravil v mesecu oktobru za okrasni vrt.

Vrtna opravila - Delo na vrtu

Septembrska opravila na vrtu

Na sadnem vrtu

  • Vrtna opravila - Delo na vrtuPritrdite veje češenj, ki jih gojite ob podpori.
  • Porežite lanske poganjke malin, ki so obrodili letos in privežite letošnje poganjke, ki bodo cveteli in plodili naslednje leto.
  • Poberite lešnike, ko začne lupina rumeneti, vendar še preden plodovi odpadejo.
  • Ob zaključku poletne vročine in suše, lahko začnete saditi drevesa. Kljub hladnejšemu vremenu, so tla še vedno topla, kar bo spodbujajo rast in razvoj korenin. Sedaj sadite predvsem nektarine in breskve. Ostala vrste lahko sadite tudi kasneje.
  • Odstranite vse plodove, ki kažejo znake rjave gnilobe, da preprečite razširjanje bolezni.
  • Po potrebi prekrijte rastline z mrežami proti ptičem.
  • Obrežite veje sadnih dreves, ki kažejo znake katere koli bolezni. Koščičarje lahko obrezujemo dokler ne odvržejo listja, medtem ko breskve in nektarine raje obrežite spomladi, saj so občutljive na pozebe.

Na zelenjavnem vrtu

  • česenZačnite sejati zelenjavo, ki bo prezimila na vrtu.
  • Konec septembra posadite prezimno čebulo.
  • Presadite spomladansko zelje na grede. Po potrebi za prekrijte s flisom.
  • Izkopljite krompir in ga pred skladiščenjem pustite, da se posuši na zraku (2-3 ure).
  • Redno pobirajte fižol, kumare in paradižnik, da spodbudite dodaten pridelek.
  • Poberite buče. Preden jih vskladiščite v hladnem in temnem prostoru, jih pustite nekaj časa na soncu, da se jim otrdi koža.
  • Redno opazujte rastline za znaki pojavljanja krompirjeve plesni.
  • V primerju krompirjevih garij dodajte na grede veliko organske snovi, naslednje leto pa uporabljajte kisla gnojila. Kolobarjenje v tem primeru ne bo pomagalo.

Začimbnice

  • Naredite potaknjence rožmarina in po potrebi razdelite dišavnice.

Pa še spisek opravil v mesecu septembru za okrasni vrt.

Vrtna opravila - Delo na vrtu

Avgustovska opravila na vrtu

V sadnem vrtu

  • Vrtna opravila - Delo na vrtuPorežite lanske poganjke malin, ki so obrodili letos in privežite letošnje poganjke, ki bodo cveteli in plodili naslednje leto.
  • Privežite nove poganjke borovnic in robid.
  • Podprite pretežke veje sliv, da preprečite poškodbe.
  • Obrežite drevesa z omejeno rastjo (kordon, itd.).
  • Odstranite vse plodove, ki kažejo znake rjave gnilobe, da preprečite razširjanje bolezni.
  • Listje jablan in hrušk, ki kaže znake okužbe s škrlupom.
  • Po potrebi zatrite okužbe jagod s pepelasto plesnijo z ustreznim fungicidom.

Na zelenjavnem vrtu

  • Pazite, da vaši paradižniki ne bodo trpeli suše, saj lahko pride do gnilobe vrhnjih delov plodov.
  • Redno odstranjujte plevele, saj le-ti tekmujejo z zelenjavo za vodo.
  • Redno pobirajte fižol, kumare in paradižnik, da spodbudite dodaten pridelek.
  • Ko redčite pozno sejano korenje pazite, da ne boste preveč poškodovali rastlin in s tem pritegnili samice korenjeve muhe. Samice namreč hitro zaznajo vonj po korenju.
  • Redno opazujte rastline za znaki pojavljanja krompirjeve plesni.
  • Poberite sladko koruzo.
  • Odstranjujte vse koruzne storže, ki kažejo znake okužbe s koruzno snetjo (napihnjena zrna, ki so polna temne mase glivnih spor).

Pa še spisek opravil v mesecu avgustu za okrasni vrt.

Julijska opravila na vrtu

Splošna opravila

Na sadnem vrtu

  • Proti koncu meseca lahko začnete obrezovati drevesa z omejeno rastjo (kordon, itd.).
  • Zredčite pregosta jabolka. Veje, ki se preveč upogibajo pod težo plodov pa podprite, da preprečite poškodbe.
  • Redno preglejujte rastline za prisotnost pepelaste plesni.
  • Ob zaključku plodenja malin, rastlinam odstranite starejša stebla.
  • Ob daljši suši zalivajte grme in drevesa. Okrog rastlin natrosite zastirko.
  • Pritrjajte vitice jagod, da se rastline zakoreninijo (če potrebujete nove rastline).
  • Redno preglejujte rastline za znaki pojavljanja jabolčnega in hruševega škrlupa.
  • Oranžni madeži na listih hrušk naznanjajo okužbo s hruševo rjo.
  • Rdečkasti mehurji na listih ribezov kažejo na okužbo z ribezovo ušjo Cryptomyzus ribis.
  • Odstranjujte gnile in poškodovane liste in plodove jagod, da prepčite izbruh sive plesni.

Na zelenjavnem vrtu

  • Sedaj je pravi čas, da sejete solate za jesensko-zimski čas.
  • še vedno lahko sejete korenje.
  • Prezimljeno čebulo lahko sedaj poberete in vskladiščite.
  • Ne pozabite pobrati graha in fižola še preden postanejo plodovi preveč vlaknasti.
  • Ustavite rast vzpenjavih fižolov, ko dosežejo vrh podpore. S tem boste vzpodbudili razvoj plodov na stranskih poganjkih.
  • Redno opazujte rastline za znaki pojavljanja krompirjeve plesni
  • Pazite, da vaši paradižniki ne bodo trpeli suše, saj lahko pride do gnilobe vrhnjih delov plodov.

Pa še spisek opravil v mesecu juliju za okrasni vrt.

Junijska opravila na vrtu

Splošna opravila

  • Rastline, ki rastejo ob zidovih dobro zalivajte, saj odbijo manj dežja kot rastline na gredah.

Na sadnem vrtu

  • Okrog sadnega drevja dodajte zastirko.
  • Pincirajte poganjke sliv in višenj, ki so gojene ob zidu. Odstranite tudi vse poganjke, ki rastejo vstran od zidu.
  • Češnje, ki so gojene ob zidu pincirajte, ko poženejo 6 listov. Po obiranju pa skrajšajte še letošnje poganjke na polovico dolžine.
  • Z redčenjem jabolk počajte na konec junija, saj se v tem času drevesa sama redčijo.
  • Odstranjujte živice jagod, ker črpajo energijo, ki bi drugače šla v cvetenje in plodenje. V kolikor pa želite nove rastline, živice poustite, vendar odstranite cvetove, da bodo rastline proizvedle čim več mladik.

Na zelenjavnem vrtu

  • Redno odstranjujte plevele, saj črpajo vodo in hranila, ki jih potrebujejo vaše rastline.
  • Pobirajte rabarbaro vse do konca meseca.
  • Zredčite cvetove kosmulj. Plodov bo tako manj, vendar bodo kvalitetnejši.
  • Redno preglejujte sadno drevje za znaki raka in cvetne monilije.
  • Med suhim in toplim vremenom preverjajte prisotnost pepelaste plesni.
  • Pri več kot dve leti starih rastlinah belušev lahko začnete pobirati pridelek. Z nabiranjem lahko nadaljujete vse do zgodnjega poletja.
  • Pobirajte solato, čebulo in redkvico.
  • Posejte cvetačo in vijoličasti brokoli za naslednje leto.
  • Po zadnji zmrzali presadite na prosto sadike paradižnika, bučk in buč.
  • Posejte fižol, bučke, grah, kumare in sladko koruzo.
  • Posejte tudi začimbnice kot npr. baziliko, koriander in peteršilj.
  • Zaščitite korenček pred korenčkovo muho.

Pa še spisek opravil v mesecu juniju za okrasni vrt.