Dobri sosedje

Dobri in slabi sosedje

Dobri sosedjeMešani posevki so odlična izboljšava za vzgojo zelenjave na uporabne vrtu. Kombinacije rastline omogočajo posameznih zelenjavnicam, da izkoriščajo snovi, ki jih proizvajajo njihove sosede (to so tako imenovani dobri sosedje). Te snovi lahko bodisi izboljšajo okus pridelka, izboljšajo rasti, ali rastline zaščitijo pred škodljivci.
Mešani posevki imajo kar nekaj dodatnih koristnih učinkov za vzgojo zelenjave:

  • različne rastline imajo različne koreninske sisteme, zaradi bodo različno izkoriščale tla. To pa vodi v manjšo utrujenost tal.
  • v mešanih posevkih tla navadno niso nikoli gola, kar bo zmanjšalo izgubljanje vlage
  • enako velja tudi za preprečevanje razbohotenja plevelov. Zaradi zapolnjenosti grede, se bodo pleveli le težko zakoreninili na gredi z mešanim posevkom.
  • dobri sosedje na vrtu poskrbijo tudi za manj težav z boleznimi in škodljivci.
  • nekatere kombinacije rastlin lahko pozitivno vplivajo na okus pridelka.

Dobri ali slabi sosedje v mešanih posevkih

Preverite dobre in slabe sosede:

Zelenjava Dobri sosedje Slabi sosedje
Blitva fižol, grah, rdeča pesa in čebula kumare
Sejemo: avg-okt, Razdalje sejanja: 30 x 40 cm, Čas pobiranja pridelka: jan-mar
Brstični ohrovt blitva, fižol, grah, zelena, korenje, solata in špinača čebula
Sejemo: mar-maj, Presajanje: apr-jun, Razdalje sejanja: 50 x 70 cm, Čas pobiranja pridelka: sep-mar
Bučke nizki fižol, redkvice, kapusnice, korenje, solata rdeča pesa, špinača
Sejemo: maj, Presajanje: maj, Razdalje sejanja: 100 x 100 cm, Čas pobiranja pridelka: jul-okt
Buče
Sejemo: maj, Presajanje: maj, Razdalje sejanja: 100 x 100 cm, Čas pobiranja pridelka: avg-okt
Cvetača zelena, paradižnik, nizki fižol, blitva krompir, kapusnice, čebula, koleraba
Sejemo: jan-jul, Presajanje: mar-avg, Razdalje sejanja: 50 x 60 cm, Čas pobiranja pridelka: maj-okt
Čebula kumare, korenček, rdeča pesa, solata, paradižnik in bučke fižol, grah, zelje in redkvica
Sejemo: mar-maj, Presajanje: apr-maj, Razdalje sejanja: 10 x 35 cm, Čas pobiranja pridelka: avg-sep
Nizki fižol krompir, kumare, paradižnik, redkvice, rdeča pesa, zelena, kapusnice, šetraj, koper, solata čebula, česen, por, korenje, paprika, grah
Sejemo: apr-jul, Razdalje sejanja: 10 x 50 cm, Čas pobiranja pridelka: jun-sep
Sejemo: maj-jun, Razdalje sejanja: 50 x 90 cm, Čas pobiranja pridelka: avg-okt
Grah kumare, koromač, zelje, koleraba, korenje, redkvica, solata in bučke fižol, krompir, por, paradižnik in čebula
Sejemo: mar-jul, Razdalje sejanja: 5 x 35 cm, Čas pobiranja pridelka: maj, okt
Jajčevec
Sejemo: mar-apr, Presajanje: maj, Razdalje sejanja: 50 x 80 cm, Čas pobiranja pridelka: jul-okt
Koleraba grah, krompir, por, redkvica, rdeča pesa, zelena, špinača in solata zelje
Sejemo: jul, Presajanje: jul-avg, Razdalje sejanja: 30 x 40 cm, Čas pobiranja pridelka: sep-okt
Kolerabica blitva, endivija, visok fižol, nizki fižol, grah, krompir, paprika, meta, timijan /
Sejemo: feb-jul, Presajanje: apr-avg, Razdalje sejanja: 25 x 30 cm, Čas pobiranja pridelka: apr-okt
Korenček grah, česen, por, paradižnik, redkvica, solata in čebula zelena
Sejemo: mar-jul, Razdalje sejanja: 25 x 50 cm, Čas pobiranja pridelka: jun-sep
Krompir fižol, zelje, koleraba in špinača rdeča pesa, zelena, paradižnik in kumare
Sejemo: mar-apr, Razdalje sejanja: 40 x 70 cm, Čas pobiranja pridelka: jun-sep
Kumare koper, fižol, grah, česen, zelje, por, rdeča pesa, solata, zelena in čebula krompir, paradižnik in redkvica
Sejemo: apr-maj, Presajanje: maj, Razdalje sejanja: 40 x 150 cm, Čas pobiranja pridelka: jul-okt
Melone fižol, grah, bob, črna redkev, rdeča pesa krompir, bučke
Sejemo: apr-maj, Presajanje: maj, Razdalje sejanja: 90 x 175 cm, Čas pobiranja pridelka: avg-sep
Sejemo: feb-jun, Presajanje: mar-jun, Razdalje sejanja: 45 x 50 cm, Čas pobiranja pridelka: jun-dec
Paprika kumare in koleraba fižol in paradižnik
Sejemo: feb-apr, Presajanje: maj, Razdalje sejanja: 40 x 75 cm, Čas pobiranja pridelka: jul-okt
Paradižnik fižol, česen, por, korenček, redkvica, zelena, špinača in čebula grah, kumare, krompir, koromač in paprika
Sejemo: feb-jun, Presajanje: mar-jun, Razdalje sejanja: 60 x 120 cm, Čas pobiranja pridelka: jun-dec
Por in česen kumare, koleraba, korenček, paradižnik in zelena fižol, grah
Sejemo: mar-jun, Presajanje: apr-jun, Razdalje sejanja: 15 x 40 cm, Čas pobiranja pridelka: avg-dec
Rdeča pesa nizek fižol, kumare, česen, koleraba, solata, bučke in čebula visok fižol, krompir, por in špinača
Sejemo: mar-jul, Razdalje sejanja: 15 x 40 cm, Čas pobiranja pridelka: jul-okt
Redkvica fižol, grah, solata, korenček, špinača in paradižnik kumare, čebula in zelje
Sejemo: feb-jul, Razdalje sejanja: 10 x 20 cm, Čas pobiranja pridelka: apr-okt
Rukula špinača, solata, čebula, krompir, rdeča pesa, nizek fižol, korenček, zelena in kumare zelje, cvetača, brokoli, ohrovt, koleraba, redkvica, repa, kitajsko zelje
Sejemo: mar-avg, Razdalje sejanja: 2 x 15 cm, Čas pobiranja pridelka: apr-avg
Solata grah, kumare, zelje, koleraba, koromač, korenček, redkvica, paradižnik in čebula zelena
Sejemo: feb-jun, avg-sep, Presajanje: apr-jul, sep, Razdalje sejanja: 30 x 80 cm, Čas pobiranja pridelka: maj-jul, mar-jun
Špinača fižol, krompir, zelje, koleraba, redkvica, zelena in paradižnik rdeča pesa
Sejemo: avg-sep, Razdalje sejanja: 10 x 20 cm, Čas pobiranja pridelka: okt-apr
Zelena fižol, kumare, zelje, koleraba, por, špinača in paradižnik korenček, krompir in solata
Sejemo: mar-maj, Presajanje: apr-jun, Razdalje sejanja: 40 x 40 cm, Čas pobiranja pridelka: sep-nov
Zelje koper, fižol, grah, kumare, redkvica, rdeča pesa, solata, zelena, špinača in paradižnik česen, por in čebula
Sejemo: mar-jul, Presajanje: apr-avg, Razdalje sejanja: 60 x 70 cm, Čas pobiranja pridelka: maj-nov

56 odzivov na “Dobri in slabi sosedje

  1. Pozdravljeni, hvala vam za vse zanimive informacije!
    Tudi jaz imam eno vprašanje. Rada bi posadila rdečo peso,pa ne vem kje bi bilo najboljše. Imam gredo z redko posajenimi jagodami in čebulo, ali bi bila rdeča pesa slab sosed? Res pa je,da imamo veliko voluharjev in ta greda ni zaščitena.. Možnost bi imela še na dvignjeni gredi s paprikami (ki so sicer precej gosto posajene), ali pa melancani,za katere nekako planiram da bi rasli potem bolj v višino in ne tako grmasto,tako da bi bilo več prostora spodaj. Kaj svetujete?

    1. Pozdravljeni, čebula je dobra soseda za rdečo peso. Žal pa rdeča pesa voluharjem tekne, tako da bi vam jo lahko objedali, če jih imate na vrtu. Bi potem morda bila vseeno boljša možnost visoka greda. Pri papriki in melancani ter rdečo peso načeloma ni ne negativnih, ne pozitivnih učinkov. Bi morali le paziti, da jo preostale rastline, ki so nekoliko višje preveč ne zasenčijo. Lp, Matevž

  2. Pozdravljeni.
    Zanima me če lahko v visoko gredo posadim v eno vrsto cilije in v drugo sladki krompir ali kumare.

    1. Pozdravljeni, načeloma ne bi smelo biti težav. Čiliji, kumare in sladki krompir nimajo pozitivnih učinkov drug na drugega, nimajo pa tudi nobenih negativnih. Lp, Matevž

  3. Pozdravljeni! Prosila bi za nasvet. Imamo visoko gredo 120×80 cm. Na daljšo stranico sem mislila posaditi na eno stran bučke, na drugo kumare, vmes pa paradižnik. Je to dovolj narazen za slabe sosede? Hvala. Lep pozdrav!

    1. Pozdravljeni, če prav razumem, bi bilo potem med bučkami in kumarami nekje slab meter razdalje? To bi bilo še nekako na meji. Bolje bi bilo še nekoliko več. Lep pozdrav, Matevž

  4. Pozdravljeni in res hvala da nam svetujete.
    Zanima me, ce lahko ob zunanji rob grede (v hladnem rastlinjaku)presadim jagode tako da bo razmerje 2 jagodi in 1 paradiznik? Proti zunanjemu robu imam ze posajeno ledenko ki ze lepo kuka ven.Kaj posaditi poleti na njeno mesto? Hvala!

    1. Pozdravljeni,
      jagoda je načeloma slab sosed za paradižnik, ker je občutljiva na isto patogeno glivo kot paradižnik (Verticillium) in lahko potem v celoti propade. Namesto solate lahko v poletnem času posadite baziliko ali meto, ki sta dobra soseda za paradižnik ali pa korenje, če so tla neposredno prst. Tudi slednje je dober sosed za paradižnik.
      Lep pozdrav, Matevž

  5. Dober dan
    Tudi jaz imam vprasanje za vas,g. Matevz.
    Zanima me, kateri je najboljsi sosed kobuljnici lustreku. Hvala in lep dan se naprej.

    Aciramka

    1. Pozdravljeni,
      luštrek je smatran za super soseda, ki večini rastlin izboljša okus. Edina slaba kombinacija je z rabarbaro.
      Lep pozdrav, Matevž

  6. Vprašanje – dobri in slabi sosedje
    Imam posajeno čebulo rad bi zraven posadil česen in/ali por
    kako je s to kombinacijo

  7. Imam posajene bucke med njimi pa imam posajen kodrolistni ohrovt. Zanima me , ce spadata ti vrtnini skupaj.Prosim za odgovor.☺

    1. Kombinacija je nevtralna, tako da ne bo ne škode (vendar tudi ne koristi) in ju lahko posadite skupaj.
      LP

  8. Pozdravljeni! v vrt sem posadila sadike cvetače in romanesco brokoli. Problem imam, ker so nekatere sadike še čisto male, ampak sami plodovi pa že rastejo. Kako ukrepati v tem primeru? Se lahko ti plodovi potrgajo, da se preusmeri rast v listje, da se okrepi? Hvala za odgovor in lep pozdrav, Eva

    1. Prezgodnje cvetenje je navadno posledica prenizkih temperatur kmalu po sajenju. Lahko pa, da rastlina manjkajo hranila in so zato ostale majhne. Morda jih pognojite, da bodo dobile dovolj dušika. Le-ta spodbuja rast zelenih delov, ne pa tudi cvetenja, tako da bi lahko spodbudil rast rastlin, ne da bi že sedaj pretirano zacvetele. Lep pozdrav, Matevž

  9. Pozdravljeni.
    Po naključju sem prišla na vašo spletno stran. Odlična je z veliko koristnih nasvetov.
    Imam vprašanje. Ali lahko posadim skupaj papriko in cvetačo? Vem, da je dober sosed papriki solata in to kombinacijo že imam. Vmes sem posadila tudi baziliko.
    Hvala za odgovor in veliko uspehov še vnaprej.
    Pozdrav,
    Veronika

    1. Pozdravljeni, hvala za pohvalo 🙂 Kombinacija cvetače in paprike je nevtralna, tako da ni ne koristi, ne slabosti, če jih posadite skupaj.

      LP, Matevž

  10. Zdravo !

    Nekaj me zanima. Imam 2 mali gredici in ne vem kaj bi točno dala skupaj. Na eni gredi bi dala krompir sin solato skupaj, na drugi pa po vrsti: paradižnik, redkvica, korenček, cvetača in paprika. Je vredu takšen vrstni red oz če je lahko to vse skupaj, … ? Ali mora biti kako drugače ?

    Hvala.

    1. Med izbranimi zelenjavami nimate nobenih kombinacij s slabimi sosedi in celo nekaj kombinacij, ki so koristne (npr. paradižnik in korenček), tako da lahko brez skrbi zasadite grede kot ste si zamislili. Edin problem, bi lahko bila paradižnik in paprika, vendar je slednja večinoma dobra za papriko. Slaba je le, če se pojavi povzročitelj bolezni, ki se lahko iz enega naseli tudi na drugega. Slednje se lahko prepreči z rednim kolobarjenjem.
      lp

  11. Pozdravljeni!

    Imam manjši vrt, imamo pa zelo radi bučke. Rada bi jih posadila tako, da mi ne bi zavzele preveč vrta. Lansko leto sem jih posadila ob robu vrta, da so rasle čez rob po travi, vendar so jih precej ( cvetove) načeli polži. Prosim če mi pomagate z nasvetom. Imam pa tudi odprt kompostnik- mogoče bi bilo smiselno jih posaditi ob dodani zemlji kar nanj?

    Hvala za odgovor.
    Lep pozdrav
    Manja

    1. Pozdravljeni,
      to je vsekakor opcija. Nekoč se je tako ali tako več sadilo buče in bučke direktno na kompost. Morate pa samo preveriti, da se polži ne skrivajo v kompostu, ker so kompostniki pogosto mesto, kamor se skrijejo pred soncem.
      LP, Matevž

  12. Spoštovani,
    hvala za vaš odgovor glede tega, da bi vendarle zatravila del vrta, ki ga trenutno ne potrebujem. Da to ni tako “slaba” rešitev. Namreč, v konec julija sem se vrnila z dopusta in sem našla ves vrt zaraščen s plevelom. Kar nekaj dni sem potrebovala, da sem ga populila s koreninami, nabralo se ga je za tri precej velike košare.

    Tako imam tudi še eno vprašanje glede tega trdoživega plevela (ozkolistni pleveli, deteljica, portulak, perika ipd.):
    Ali je primerno-dovoljeno, da ta plevel dam v kompost?
    Bojim se, da če to naredim, bodo v njem ostala nerazkrojena semena, katera mi bodo potem spomladi odgnala v plevel….sploh ker je vmes tudi nekaj perike, ki je zelo trdoživa ko se enkrat zaredi kjerkoli…

    1. Ne trajne plevele ne dajat na kompost, ker se jih potem samo raznese naokrog. Enako velja za že semeneče enoletne plevele. Za trajne plevele je varianta, da se jih kompostira ločeno na prostem v biorazgradljivih vrečkah – ko enkrat vrečka začne razpadati, je navadno tudi že vsebina kompostirana in uporabna za na grede (čeprav je vseeno dobro preveriti, da se ne zanese kakšnih ostankov spet na gredo).
      LP

    2. Ali lahko v mesecu avgustu na mesto kjer je bil rani krompir posejem repo za kisanje.

  13. Spoštovani.
    Imeli smo za naše potrebe precej velik vrt (13 x 8m). Sedaj ko sem sama, mi je postal prevelik, saj ga za svoje potrebe potrebujem kvečemu četrtino.
    Ker nimam ustrezne kleti za ozimnico, ne morem pridelovati večjih količin vrtnin npr. krompirja, česna, čebule…
    Letos sem posadila nekaj buč zato da zemlja ni ostala gola…..
    Kaj je torej mogoče narediti s takim vrtom, ne da bi ga prepustila travi, da bi ga lahko morda čez nekaj let, ko se razmere spremenijo, uporabljala naprej kot smo ga v preteklosti.
    Razmišljala sem, da bi posadila grmičevje šipka, za marmelado…ampak šipek zraste v velik grm z močnim koreninjem…

    Že v naprej hvala za vaše razmišljanje in odgovor.

    1. Pozdravljeni,
      vse grmovnice bodo naredile olesenele korenine, ki jih boste morali izkopati in odstraniti, če boste gredo želeli ponovno nameniti zelenjavi. Morda trava ali pa morda travniška mešanica niti nista tako slaba alternativi, saj bo večja pestrost rastlin spodbudila razvoj različnih koristnih mikroorganizmov, ki bodo kasneje koristili tudi zelenjavnicam.
      LP

  14. Lepo pozdravljeni!
    redno prebiram vaše odgovore o dobrih in slabih , sosedih med rastlinami, vendar
    še nisem zasledil mojega problema: na gredo na kateri je bil posajen zimski česen
    smo sedaj posadili radič, vendar zelo slabo raste, skoraj polovica se ga je posušila.
    Zanima me, če je vzrok greda česna?
    Naj lepša hvala za odgovor in lepo pozdravljeni!

    1. Pozdravljeni,
      to ni kombinacija, ki bi imela negativne učinke na eno ali drugo vrsto zelenjave. Je moral biti kakšen drug vzrok – morda tudi ta letošnja vročinska obdobja, ko je resnično velika vročina in suša.
      LP

  15. Pozdravljeni, vprašala bi, v kakšni obliki se kaže. da je krompir slab sosed grahu. Od lani je ostalo nekaj krompirjev v zemlji in sem ga letos pustila, da raste zraven graha. Zdaj se mi je nekaj poganjkov graha začelo sušiti. Je kriv krompir, ali sem morda imela na obisku voluharja? Prisrčno se vam zahvaljujem za odgovor,

    Marija

    1. Načeloma ni problem kombiniranja graha in krompirja, saj je grah celo zaščita pred nekaterimi boleznimi krompirja. Obratno je krompir slab sosed predvsem zaradi tega, ker grah ne mara motenja korenin (npr. ob izkopavanju krompirja).
      LP

  16. Ali lahko na balkonu skupaj posadim papriko in paradajz, ali malancano in paradajz ali pa malancano in papriko.
    Hvala za odgovor

      1. Zakaj paradižnik in paprka/feferoni niso dobri sosedje?

        Žena jih že leta in leta sadi skupaj, pa je pridelek vedno dober. Res pa je, da uporabljamo slamo kot zastirko, zemlja je obilno pognojena z ovčjim gnojem in zelje je kot polnilo med paradižnikom in papriko.

        1. To je kombinacija, ki je lahko nevtralna za paradižnik in dobra za papriko (ker jo nekoliko zaščiti pred premočnim soncem) ali pa slaba za oba, ker oba napadajo isti povzročitelji bolezni in se lahko slednje hitro razširijo med rastlinami. Zaradi slednjega sem jo uvrstil med slabe sosede, čeprav to nikakor ni nujno – sploh, če nimate težav z boleznimi in če redno kolobarite.
          LP

  17. Jaz imam veliko gredo pokrito z lokom in mrežo proti toči. Spodaj posadim vse plodovke.22 paradižnikov 26 paprik 8 feferonov 8 malancanov 18 kumar 2 bučki petršilj, zeleno. Kako bi morale biti posajene ,da med seboj ne bi bile sovražne. Hvala za odgovor.

    1. V glavnem je med naštetimi problem samo kombinacija bučk in kumar, za katere je najbolje, če so maksimalno narazen. Vse ostale lahko posadite mešano tako, da čim bolje izkoristite prostor in pazite, da se preveč ne senčijo med seboj.
      lp Matevž

  18. Pozdravljeni!

    Prosila bi vas, če mi lahko svetujete ali lahko med jagode posadim papriko ali ne.imam majhen vrt in nimam prostora.

    Hvala in lep pozdrav

    Varja

    1. Načeloma bi lahko paprika bila na boljšem, ker potrebuje vlažna tla in bi zelena podrast zmanjšala odparevanje vode iz tal. Na slabšem pa so lahko jagode, ki se lahko okužijo in propadejo zaradi morebitne prisotnosti patogenih gliv iz skupine Verticillium. Slednje so pogosto patogen na papriki in paradižniku. Zaradi slednjega bi bilo bolje, če bi papriko posadili na kakšen drug del vrta ali pa če drugje nimate prostora v sadilno vrečo oz. lonec.

  19. Hvala za informacije. Kako daleč pa je vpliv dobrih/slabih sosedov?
    Lp

    1. To je odvisno od velikosti rastlin, pri čemer so pomembne predvsem korenine. Le-te se tako na palec raztezajo v premeru, ki je 1,5x širina nadzemnega dela. Se pravi za dobre sosede čim bliže, ne da bi pri tem prišlo do prevelike gneče, ki lahko prinese druge težave. Za slabe sosede pa je najbolje med njimi postaviti eno ali dve vrsti zelenjave, ki ne vpliva na interakcijo.
      lp

  20. Zdravo,
    mene pa zanima, kako to, da je bučkin slab sosed kumara , kumarin slab sosed pa ni bučka? Pa: česnu je slab sosed rdeča pesa, rdeči pesi pa je česen dober sosed.
    Hvala za pomoč.

    Lp

    1. Zdravo,

      medsebojni odnosi niso nujno vzajemni. Pri bučkah se lahko pojavijo določene bolezni, ki se nanje razširijo iz kumar, medtem ko obratno redkeje (imajo seveda tudi nekaj skupnih bolezni in škodljivcev). Pri rdeči pesi in česnu je pravilno, da je česen dober sosed rdeči pesi. To, da je rdeča pesa slab sosed česna pa je napaka, ki je žal nisem opazil 🙁 Sem pa že popravil.

      lp

  21. Pozdravljeni,
    tudi sama se že tri leta ukvarjam z vrtninami. Letos sem se zadeve lotila bolj načrtno. Zanima pa me ali lahko por posejem kar med jagode, ali raje ob jagode na stranmi grede?
    Pravzaprav me na splošno zanima, če lahko dobre sosede kar pomešamo npr., da pod paradižnik in med paradižnik sejemo korenje?
    Lep pozdrav
    Patricija

    1. Pozdravljena,
      pri obeh mešanih posevkih bo bolje, če je med rastlinami nekaj prostora, saj bo ob nabiranju tako korenje kot tudi por potrebno potegniti iz zemlje, sledenje pa lahko zrahlja ali poškoduje korenine rastlin, ki bodo ostale na gredi (jagode in paradižnik). Bolje bo, če bodo paradižniki postavljeni ob rob grede tako, da ne bodo senčili korenja in drugih posevkov. Pri jagodah, ki so nižje pa lahko naredite tudi vrste jagod in pora, ki se izmenjujejo med seboj.
      Lep pozdrav, Matevž

  22. Pozdravljeni! Vse pohvale vaši spletni strani, našla sem zelo veliko koristnih nasvetov.Imam vprašanje in sicer; Poleg kumar imam posajen paradižnik, sedaj vidim da so kumare slab sosed paradižniku. Kaj mi svetujete?

    Hvala za odgovor! Pozdravček

    1. Hvala za vaše pohvale.
      Kumar ni potrebno presajati, saj ta kombinacija ni tako izrazito slaba oz. je lahko slaba za rastlini samo v določenih primerih, kar je verjetno močno odvisno tudi od tal, vremena, itd. Ker včasih ni uspešna sem jo uvrstil pod slabe sosede, vendar to nikakor ne pomeni, da ne bo okusnega pridelka 🙂

      lp, Matevž

  23. Vse pohvale, zelo koristna stran.
    Morda mi lahko pomagate pri mojem problemu z jagodami. Posajene so tako, da so s 3 strani obkrožene s krompirjem. Morda je to napaka. Namreč ne dozorevajo, odpadajo še bele. Morda pa je krivo letošnje slabo vreme.

    Hvala za odgovor in lep pozdrav,
    Marija

    1. Žal nimam koristnega nasveta za vaš problem. Če so plodovi in listi počrneli, bi lahko šlo za kakšno okužbo (letošnje vreme jim je kar pisano na kožo). Krompir načeloma ne bi smel biti problem, saj jagod ne bi smeli saditi skupaj s križnicami kot so zelje, itd., medtem ko krompir spada med razhudnikovke. Upam, da boste težavo uspešno rešili.

      lp, Matevž

  24. Tudi jaz sem slučajno našla vašo spletno stran, ko sem iskala odgovor na moje vprašanje: v vrtu rabarbara lepo raste, stebla pa so tanka. Jih je precej, vendar niso debelejša od 1cm.
    Letos sem jo presadila, v obilo komposta in posipala s pepelom,.. vendar ni pričakovanega rezultata.
    Ker imamo radi rabarbaro, posebno v pitah, bi zelo rada imela obilen pridelek.
    Za odgovor in nasvet vam bom zelo hvaležna.
    Vilma

    1. Vzroki za šibka stebla rabarbare so navadno premalo hranil (v vašem primeru to verjetno ni vzrok), preveč sence ali starost rastline. Pri slednjem je potrebno rastlino le izkopati, razdeliti in ponovno posaditi. Ohrani se samo mlade dele korenike, osrednji del rastline pa se zavrže. Rabarbara pa tudi slabo prenaša previsoke temperature. Zato ji morda koristi nekoliko sence in vsekakor dovolj vlage. Čeprav najbolje uspeva na dobro odcednih tleh, jo je potrebno ob vročem in sušnem vremenu dodatno zalivati.
      Upam, da bo kaj od naštetega pomagalo tudi pri vaši rabarbari.

  25. Pozdravljeni,
    čisto slučajno sem naletela na to spletno stran. Popolnoma sem navdušena nad koristno vsebino in estetiko. Iskrene čestitke, čudovita stran!
    Redno vas bom brala, ljubiteljsko-vrtnarski in čebelarski pozdrav,
    Elena

    1. Hvala za pohvalo. Me veseli, da vam je stran všeč 🙂
      Se bom potrudil, da bo še več koristnega in zanimivega.

      Matevž

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja