Namen kolobarjenja je, da zmanjšamo število škodljivih talnih organizmov in ohranimo kvalitetno strukturo tal. Navadno se kolobarjenja poslužujemo v poljedeljstvu – kaj pa na vrtovih?
Kolobarjenje koristno tudi na vrtu
Kolobarjenje bo koristilo tudi na vrtovih, saj bo preprečilo številne težave, ki lahko nastanejo, če rastline neprestano gojimo na istem mestu. To velja še posebej za golšavost križnic, ki je zelo dolgoživa bolezen.
Pri kolobarjenju navadno uporabljamo kroženje, pri katerem se ista skupina rastlin vrne na isto mesto na gredi po štirih letih. To je navadno dovolj, da se izognemo tudi bolj trdovratnim povzročiteljem bolezni. Ker pa na vrtovih nimamo veliko prostora in ni smiselno, da bi določena leta gojili le eno vrsto zelenjave, lahko kolobarjenje skrajšamo na 2-3 leti. Večina povzročiteljev bolezni živi na rastlinah in njihovih odmrlih delih, le redke pa se trdovratno zasidrajo v tla in nam grenijo življenje. Dve do tri leta premora je tako dovolj, da preprečimo prekomerno razširjanje večine škodljivih organizmov.
Kako se lotimo kolobarjenja
Začnite s tem, da se odločite katere vrste zelenjave želite gojiti na svojem vrtu. Potem rastline razvrstite v ustrezne skupine:
| Čebula in sorodstvo | čebula, por, česen, šalotka |
| Pese | rdeča pesa, blitva, špinača |
| Križnice | brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, zelje, cvetača, koleraba, redkvice, rukula, repa |
| Buče | bučke, buče, melone, kumare |
| Trave | Koruza |
| Stročnice | bob, fižol, grah |
| Solate | radič, solata, endivija, artičoke |
| rod Solanum | jajčevec, čili, paprika, krompir, paradižnik |
| Kobulnice | korenje, peteršilj, zelena, koriander, komarček (koromač) |
Ravno razvrščanje rastlin je navadno tisti del kolobarjenja, ki je nekoliko nejasen. Oznaka skupine kot je npr. »korenine« je zelo ohlapna, zaradi česar lahko vključuje predstavnike iz različnih skupin rastlin. Bolje je ohraniti jasno definirane skupine (kot v zgornji tabeli), ki vključujejo manjše število predstavnikov.
Ali je pomembno kako si rastline sledijo?
Eden izmed pogostih nasvetov pri kolobarjenju je, da si morajo rastline slediti v pravilnem zaporedju. Vendar na vrtu to navadno ni praktično, prav tako pa tudi ni potrebno, saj lahko na grede vsako leto dodamo novo organsko snov (kompost ali hlevski gnoj), ki bo nadomestil izgubljene minerale in ohranil strukturo tal.
Bolje je, če rastline razvrstite tako, da boste čim bolje izkoristili prostor, ki ga imate na voljo na svojem vrtu.
Izkoristite svoj prostor
Kadar je le mogoče poskusite izkoristiti prostor na gredi tako, da v sezoni na istem mestu vzgajate vsaj dve različni vrsti zelenjave. Najlažje boste to dosegli, če boste kombinirali zelenjavo z dolgo sezono rasti kot je npr. por, z zelenjavo, ki za rast potrebuje le malo časa (npr. solata). Pri tem je koristno pomisliti tudi na dobre in slabe sosede ter oblikovati koristne kombinacije zelenjave, ki jih boste nato vsako leto selili iz grede na gredo.