Visoke temperature in suša ali močnejši nalivi navadno prineseje s seboj povečan stres za rastline, ki so tako tudi bolj občutljive na pojav bolezni. Paradižnik pri tem ni izjema. Najbolj pogoste bolezni paradižnika so nekatere glivne bolezni in pomanjkanje kalcija.
Glivne bolezni paradižnika
Krompirjeva plesen
Krompirjevo plesen povzroča gliva Phytophthora infestans. Bolezen prepoznamo po črnečih konicah listov. Listi začnejo nato gniti, hitro uvenijo in porjavijo. Med vlažnim vremenom lahko ob temnih pegah opazimo nežno belo glivno rast. Rjava področja se lahko pojavijo tudi na steblih in na zelenih plodovih.
Okužene rastline izkopljite iz grede in jih zakopljite vsaj 45 cm globoko, odložite med biološke odpadke ali pa sežgite.
Najboljši način zaščite je redno kolobarjenje.
Žametna pegavost paradižnika
Žametno pegavost paradižnika povzroča gliva Cladosporium fulvum. Pojavlja se v rastlinjakih in plastenjakih, kjer je navadno visoka zračna vlaga. Bolezen prepoznamo po rumenih žametnih pegah, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Pege so na spodnji strani zelenkasto-sive barve.
Najenostavneje boste bolezen preprečili z ustreznim prezračevanjem, ki bo znižalo zračno vlago. Hkrati poskrbite tudi, da bo zrak okrog rastlin lepo krožil. V ta namen odstranjujte zalistnike in počasi propadajoče stare liste.
Črna pegavost paradižnika
Črno pegavost paradižnika povzročata glivi Alternaria tomatophila in A. porri f.sp. solani. Odgovarja jima deževno vreme in nekoliko višje temperature med 20 in 30°C. Prezimita na rastlinskih ostankih na tleh, iz katerih se potem s sporami razširita med rastlinami, ki jih okužita preko ran, listnih rež, ali celo neposredno preko površine lista.
Bolezen lahko prepoznamo po črnih pegah, ki se pojavijo na listih, steblih in plodovih. Navadno so kroglaste oblike in imajo koncentrične kroge, ki jim dajejo videz tarče.
Pred boleznijo se zavarujemo predvsem s kolobarjenjem in sajenjem sadik v zadostnem razmaku, ki dovoljujejo kroženje zraka med rastlinami.
Pomanjkanje kalcija
Ob pomanjkanju kalcija lahko pri paradižniku pride do gnitja na dnu plodu (nasprotni konec od peclja). Čeprav je to posledica pomanjkanja kalcija pa nikakor ne pomeni, da je kalcija v tleh premalo. V resnici je to zgolj posledica suše (oz. neenakomerne oskrbe z vodo) ali prekomernega gnojenja z dušikom. Podobno lahko do tega pride tudi pri previsokih temperaturah. Do pomanjkanja pride, ker rastlina ne more dovolj hitro načrpati dovolj kalcija, ne ker bi ga bilo premalo v tleh.
Za preprečevanje je najbolje poskrbeti, da bodo rastline vedno ustrezno zalite in da ne pretiravate z gnojili – predvsem z dušikom, ki vzpodbuja rast nadzemnega dela rastline. Foliarno škropljenje s kalcijem navadno ni učinkovito, saj se kalcij težko privzame preko listov in prenese v plodove. Dodatno pa lahko dušik v teh pripravkih (pogosto gre za kalcijev nitrat) vzpodbuja razrast poganjkov in tako poslabša stanje.
kalcij ni nemobilen, potem sploh ne bi prišel v ratslino. je pa res, da se premika po raslni z vodnim tokom, toej preko izhlap’evanja skozi listne reže. in ravno to je razlog, da v vročini, ko jih ratlsina zapre, ni več mobilen, ne pride iz zemlje preko korenin na stalno mesto. drugi razlog je višina ratslin in premalo zalivanja oz. prekinitev vodnega toka po ratslini. v tem primeru se prekine dotok kalcija. kalcij gre najprej v mlade poganjke rastline torej na vrh, če vodni pritisk ni dovolj mkočan (vročina) ne pride na vrh, potem iz vrha v poganjke in liste, šele nato v plod. res je, ko pride tja, kjer ga rastlina rabi, se ne premika. angleške raziskave seveda niti slučajno niso primerne za naše razmere, saj v GB ni nikoli vroče tako in predvsem tako suh zrak, kot je pri nas. ja res je, iz nlistov kalcij ne bo potoval v korenine, ker pa pri paradižniku strktno potuje (če ga kaj ostane seveda) v plodo0ve, bo iz tistih listov ob plodovih prišel v plod. 30 let že delam v zelenjadarstvu in sem videla dovolj, da vem, kja se dogaja pri nas. teorija je nekaj, praksa pa drugo, a v primeru plodovk, je tudi praksa v vročih državah taka. vedite tudi, da v naših ra5tslnjakih, posebej vrtičakrji ne nadzorujejo klime taklo, ko jo v nizozemskih in izraelsklih, tam je samo koreninsko gnojenje možno.
žal ste zapisali veliko napako v poglavju o kalciju in paradižniku, ravno obratno je res, v poaltni vročini in ko se začnejo oplojevati višje etaže, je EDINO listno gnojenje s kalcijem učinkovito, iz tal ga pride še zelo malo.
Pozdravljeni,
hvala za pomislek, vendar se z njim žal ne morem strinjati, saj vsi dokazi pravijo nasprotno.
Dober pregled trenutno znanstveno podkrepljenega znanja o foliarnem gnojenju je dosegljiv v preglednem znanstvenem članku “From plant surface to plant metabolism: the uncertain fate of foliar-applied nutrients” avtorjev Fernandez in Brown (2013) v katerem avtorja povzameta:
“While there is little information on the direct fate of foliar-applied nutrients in the leaf apoplast, restrictions to the mobility of elements supplied as cations such as zinc (Zn), iron (Fe), or calcium (Ca) can be expected due to the abundance of negative charges in the apoplastic space, which may limit their translocation to other plant compartments and/or organs” v prevodu: “Ob skopih informacijah v neposredni usodi foliarno dodanih hranil (o.p. P in N), pričakujemo omejitev mobilnosti elementov, ki so dodani kot kationi kot so npr. Zn, Fe in Ca kot posledico negativnega naboja v apopolastu (o.p. celični steni), kar omeji njihovo privzem v rastlino in prerazporejanje v druge rastlinske organe”
Kalcij je v rastlinah nemobilen – ko se enkrat veže tam ostane in se ne premakne, zaradi česar se pri foliarnem škropljenju veže na mesto vnosa tj. listih in se ne premakne v plod, kjer je prišlo do pomanjkanja.
V preglednem članku: “Fruit Calcium: Transport and Physiology” avtorjev Hocking in sod. (2016) je lepo razložen transport kalcija po rastlini. Le-ta je izključno ksilemski (iz korenin v liste/plodove), medtem ko bi za učinkovitost foliarnega gnojenja moral biti floemski (iz listov v korenine/plodove).
O nedelovanju foliarnega dodajanja kalcija v primeru gnitja plodu paradižnika pišejo tudi v Kraljevem vrtnarskem društvu: https://www.rhs.org.uk/advice/profile?PID=395
Lp, Matevž