Arhiv kategorij: Rastline

Težave pora, čebule in česna – porova rja

Bolezni, Zelenjavačebula, česen, por, porova rja

Matevž

Porova rja je glivična bolezen, ki napada por, čebulo, česen in drobnjak. Povzroča jo gliva gliva Puccinia allii, ki se prenaša z vetrom. Bolezen zelo enostavno prepoznamo po oranžnih madežih, ki se pojavijo na listih rastlin.

Porova rja ne uniči pridelka

Ker porova rja napade vse sorodne rastline iz skupine čebule in pora, je najbolje med rastlinami vzpostaviti zeleni most. Pri zelenem mostu med grede z zelenjavo iz skupine čebule dodamo grede drugih vrst zelenjave in tako otežimo razširjanje iz grede na gredo. Lahko poskusite tudi z različnimi naravnimi dodatki za krepitev rastlin kot je npr. pripravek iz njivske preslice, ki ima nekoliko protiglivičnega delovanja.

Ob pojavu porove rje na vrtu je potrebno sproti odstranjevati okužene dele rastlin. Zelo okužene liste je priporočljivo po spravilu pridelka odnesti z vrta in uničiti ali takoj vkopati, da se okužba ne razširi. Rastline, ki so okužene s porovo rjo so še vedno uporabne in jih ne rabite predhodno pobrati. Lahko pa, da bodo čebulice nekoliko manjše (na spodnji sliki je levo neokužen česen in desno česen, ki je kazal močno okužbo s porovo rjo).

Jablanov škrlup – kako zavarujemo jablane

Bolezni, Sadno drevjeglivne bolezni, jablane, škrlup

Matevž

Škrlup je najpomembnejša glivna bolezen jablan in hrušk. Jablanov škrlup povzroča glive Venturia inequalis, na hruškah pa bolezen povzroča sorodna gliva Venturia pyrina.

Kako prepoznamo jablanov škrlup

Na mladih listih najprej opazimo majhne oljnate pege. S povečevalnim steklom lahko pri teh pegah opazimo značilno razvejenost. Pozneje postanejo pege oljčno rjave do črne. Poleti lahko sredina pege odmre. Močno napadeni listi odpadejo. Na plodovih se pojavijo rjavočrne pege. Pri šibki okužbi te pege oplutenijo, pri močni pa nastanejo na kožici plodov razpoke in plodovi začnejo gniti. Če se okužijo zgodaj, se pojavijo tudi deformacije plodov. Kolikor poznejša je okužba, toliko manj je razpok in so manjše, nastajajo pege. Pri okužbi tik pred obiranjem se pojavijo simptomi šele v skladišču kot majhne črne pege.

Potek bolezni

Gliva, ki povzroča jablanov škrlup lahko na vrtu prezimi na dva načina. Navadna preživi zimo v odpadlem listju. Pri močnem napadu, bujni rasti dreves in idealnih možnostih okužbe v poznem poletju in jeseni lahko gliva prezimi tudi v brstih in poganjkih.
Na okuženem odpadlem listju se jeseni začne razvijati micelij, ki razvije plodišča. Spomladi se iz njih sprostijo spore. Vlažno in toplo vreme pospeši ravoj in sproščanje spor, ki navadno dozorijo v času cvetenja jablan. Veter spore raznese na liste jablan. Mladi listi so odlična priložnost za okužbo, medtem ko so starejši listi bolj odporni na okužbo. Tudi v tej fazi lahko suho vreme zavre razširjanje spor, saj le-te potrebujejo vlago za razvoj in okužbo.
Po 2-3 tednih se na okuženih listih pojavijo razmnoževalne strukture glive, ki proizvajajo poletne trose, s katerimi se škrlup lahko razširi med drevesi.

Kako zaščitimo jablane

Za preprečevanje škrlupa jablane škropimo od brstenja dlje. Po izdatnejšem dežju zimski trosi okužujejo mlade liste na drevju, če teh nismo prej poškropili z enim izmed sistemičnih fungicidov. Če so okuženi plodiči, se okužbe lahko poznajo vse do obiranja. Največja nevarnost za pojav bolezni je od aprila do sredine julija.

Na število škropljenj vpliva predvsem količina padavin med posameznima škropljenjema. Škropljenje ponavljamo vsakih 8 do 10 dni vse do konca junija, dokler drevje intenzivno raste in dokler so še zimski trosi škrlupa v odpadlem starem listju. Kasneje so lahko presledki med škropljenjem 2 do 3 tedne, odvisno od vremena. Pripravki, ki jih lahko uporabljamo so npr. Antracol, Zato 50 WG ali ekološke pripravke kot je npr. Bio Plantell Natur. V času mirovanja pa lahko za zatiranje in preprečevanje uporabljamo bakrove pripravke.

Hruševa rja napada sadna in okrasna drevesa

Bolezni, Sadno drevjeglivne bolezni, hruške

Matevž

Hruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

Sredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.

Zelena – vsestransko uporabni listi in koreni

Rastline, Zelenjavazelena

Matevž

Zelena je bogata z minerali kot so npr. kalij, natrij, kalcij in magnezij. Med vitamini pa vsebuje veliko provitamina A, vitaminov skupine B, vitamina C in E.
Poznamo listno, stebelno in gomoljno zeleno. Listna zelena ima užitne liste, medtem ko pri gomoljni zeleni uporabljamo odebeljene korene.

Vzgojite lastne sadike zelene

Sadike zelene lahko kupimo v vrtnih centrih, lahko pa si jih vzgojimo tudi sami. Pri tem moramo začeti dovolj zgodaj, saj rastlina potrebuje približno 2 meseca, da zraste iz semena v sadiko primerno za presajanje. Posejete jih v toplem prostoru, ki ne rabi imeti več kot 15°C. Za samo kalitev je lahko prostor tudi nekoliko toplejši. Za kalitev uporabite vermikulit ali presejan kompost. Pri sami vzgoji sadik je pomembno, da temperatura ne pade pod 10°C, ker lahko to vodi kasneje v podivjanje rastlin v cvet.
Konec aprila ali po koncu nevarnosti pozeb zeleno presadimo na prosto. Med sadikami pustite 30 cm prostora. Med sadilnimi vrstami pa naj bo 40 cm razmika.
Preverite dobre in slabe sosede zelene.

Zelena potrebuje le malo oskrbe

Gomoljni zeleni proti koncu poletja odstranite zunanje liste, ki se poležejo. S tem boste spodbudili rast gomolja. Za uspešno rast potrebuje gomoljna zelena dovolj vlage. Prst se ne sme izsušiti, zato jo bo ob sušnem vremenu potrebno redno zalivati. Najbolje je, če uporabite tudi zastirko.

Bolezni in težave zelene

Med boleznimi je zelena občutljiva za zelenino listno pegavost, ki jo prepoznamo po rjavih pegah, ki se pojavijo najprej na starejših listih. Kasneje se razširijo tudi na mlade liste. Najlažje se boste bolezni izognili s kvalitetnim semenom in kolobarjenjem.
Med škodljivci na zeleni lahko najdemo predvsem listne uši, ki jih lahko zatremo s komercialnimi pripravki ali s pripravkom iz kopriv. Mlade rastline pa občasno zadišijo tudi polžem.
Če pri gomoljni zeleni opazite votle ali razpokane gomolje, je to lahko posledica pomanjkanj bora. Rastline bodo v tem primeru imele tudi rjavkaste liste. Težave lahko odpravite z dognojevanjem z gnojili, ki vsebujejo tudi bor.

Pobiranje in shranjevanje pridelka

Listno zeleno lahko začnemo pobirati že v mesecu juliju. Z nabiranjem pa lako nadaljujemo vse do zime. Gomoljno zeleno pa začnemo pobirati, ko gomolji dosežejo nekje okrog 10 cm premera. Gomolje je najbolje shraniti v pesku v hladnem prostoru brez zmrzali. Lahko pa jih tudi zamrznemo ali posušimo.