Arhiv kategorij: Rastline

Zelenjava za senčna rastišča

Matevž

sencaČeprav je sončno rastišče najprimernejši prostor za večino zelenjave in sadja, lahko dober pridelek vzgojimo tudi na nekoliko bolj senčnem delu vrta. Pravzaprav je zaščita pred močno sončno pripeko celo koristna za nekatere zelenjave kot je npr. solata. Le-ta bo na senčnejši gredi pognala močnejše listne rozete in ne bo tako močno silila v cvet.

Ni vsaka senca enaka

Sence, ki jih na vrtu mečejo poslopja, ograje, pergole in drevesa se lahko precej razlikujejo, vendar so vsa osenčena rastišča nekoliko temnejša in hladnejša od okoliškega vrta. Rastline v iskanju svetlobe poženejo nekoliko više in več energije vložijo v rast listov. Sadje na senčnem rastišču zori nekoliko počasneje, saj je tvorba sladkorjev povezana s fotosintezo in jakostjo svetlobe. Dodatno pa je potrebno omeniti tudi to, da so senčna rastišča navadno sušnejša, saj jih poslopja, drevesa, itd. skrijejo pred dežjem, zato me pozabite preveriti kako zalivati rastlin. Koristna pa je tudi uporaba zastirke.
Še vedno pa imamo na voljo številne vrste zelenjave, ki se bo na takšnem rastišču počutila odlično. Najbolje je, da pri tem nekoliko eksperimentirate in sami poskusite katera vrsta bo uspešna na vašem vrtu. Za nekaj nasvetov pa si lahko ogledate še spodnje opise senčnih rastišč.

Tipi sence

Globoka senca

Z globoko senco označujemo rastišča, ki niso nikoli neposredno osvetljena s soncem. Nobena zelenjava sicer ne bo odlično uspevala na takšnem rastišču, kljub temu pa boste lahko vzgojili soliden pridelek listne zelenjave ali jagodičja. Najbolje bodo uspevale zelenjave za solate kot sta npr. rukola in špinača, ki ju boste posejali sredi poletja. Poskusite lahko tudi z živahno rastočo meto ali v kolikor želite nekaj jagodičja – z borovnicami.

Delna senca

Delno senco lahko najdete na severnih straneh zidov ali živih mej. Takšna rastišča dobijo le nekaj ur sonca in so primerna za gojenje stročnic, korenovk, listne zelenjave, rabarbare, ribeza, jagod in češenj. Med stročnicami in rabarbaro izberite hitro zoreče sorte. Jagodičje bo na takšnem gojišču nekoliko manj sladko kot na sončni gredi, vendar še vedno okusno. Pri izbiri češenj pa izberite sorte kot je npr. ‘Morello’, ki za tvorbo sladkorjev ne potrebujejo veliko sonca.

Senca pod drevesi

Pod listopadnimi drevesi najdemo poseben tip sence, ki nastane ob nežnem filtriranju sončne svetlobe. Na takšnem mestu lahko gojite vse vrste sadja in zelenjave, ki so bile naštete že zgoraj. Pri izbiri je koristno izbrati sorte, ki dozorijo že zgodaj v sezoni, ko se drevesa še niso v celoti olistala.

Polsenca

Polsenco najdemo na vzhodni ali zahodni strani ograj in poslopij. V takšni senci lahko posadimo skoraj vse vrste zelenjave in sadja. Na rastiščih, ki dobijo jutranje sonce in popoldansko senco posadite por, zelje, mlado čebulo, bob in zgodnje sorte krompirja, korenja ter rdeče pese. Na rastiščih z obratno kombinacijo sonca in sence pa lahko gojite vso zelenjavo z izjemo sort, ki za dober pridelek potrebujejo polno sonce.

melona

Melone – osvežujoč poletni pridelek

Matevž

meloneMelone (dinje) so odlično sadje za poletni zajtrk, saj vsebujejo veliko vode, številne vitamine in minerale. Pri tem jih je sorazmerno enostavno gojiti, tako da ni nobenega izgovora, zakaj jih ne bi posadili tudi na svoj vrt 🙂

Kako sadimo melone

S sejanjem melon začnemo že sredi aprila, ko je potrebno v sadilne lončke posejati semena. Lončke napolnite s subtratom nekje do polovice višine, nato pa ob sami rasti sejank, počasi dodajajte substrat do vrha lončka. Sadike bodo tako počasi tvorile vedno več korenin, kar bo izboljšalo njihovo rast.
Na prosto melone presajamo šele v maju, ko je minila nevarnost slane. Med rastlinami pustite 0,5-1 m prostora, da bodo imele dovolj prostora za razraščanje.
Preverite tudi dobre in slabe sosede melone.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Vzgoja melon

Melone potrebujejo obilico hranil, zaradi česar jih je potrebno dobro gnojiti. Najbolje je hranila dodati v obliki zrelega hlevskega gnoja ali komposta. Dodatno jim lahko dodate tudi mineralno gnojilo bogato s kalijem, ki je pomemben za tvorbo in zorenje plodov.
Poleg hranil, bodo melone potrebovale tudi obilico vode, zaradi česar jih je ob sušnem vremenu potrebno zalivati. Okrog rastline dodajte tudi zastirko v obliki slame.

Bolezni in škodljivci melon

Med boleznimi jih najbolj ogroža bakterijska uvelost, pepelasta plesen in listna pegavost. Za zmanjšanje pojavljanja bolezni, melon ne zalivajte po listih.
Med škodljivci največ težav povzročajo polži.

Poletna solata z melonami, figami in pršutom

poletna solata z melonoZa solato potrebujete:

  • majhno melono
  • 12 fig (najbolje temnih)
  • cca. 50 g pršuta
  • 2 žlici oljčnega olja
  • šop bazilike

Priprava je seveda enostavna – melono narežite na kose, fige narežite na četrtine, nato pa vse uredite na desko za serviranje ali servirni krožnik. Pokapajte z oljčnim oljem in okrasite še z baziliko.

Originalni recept (v angleščini): http://www.seriouseats.com/recipes/2015/07/fig-melon-spanish-ham-basil-salad-summer.html

rukula

Rukula – listi z bogatim okusom

Matevž

rukulaRukola je listna zelenjava, ki je zelo enostavna za vzgojo. Njeni okusni listi pa so bogati tudi s kalijem in vitaminom C.

Setev in vzgoja rukule

Gredo namenjeno rukuli najprej pripravite za setev, nato pa semena posejte na globino cca. 1 cm. Rukolo lahko sejemo vse do zgodnje pomladi pa do jeseni. Za nepretrgan pridelek jo lahko tako sejete vsaka 2-3 tedne. Med vrstami rukule pustite približno 20 cm prostora. V kolikor pa bi želeli, lahko rukulo brez težav posejete tudi med solato in radič.
Preverite tudi dobre in slabe sosede rukule.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Vzgoja rukule

Rukola je sicer dobro odporna na sušo, vendar jo je priporočljivo ob sušnem vremenu zalivati, da preprečimo nastanek cvetov. Ob vročem in sušnem vremenu pa jo tudi nekoliko zakrivajte, saj bodo drugače listi postali prečvrsti in ne preveč okusni.

Bolezni in škodljivci rukole

Bolezni in škodljivci rukole ne napadajo pogosto. Glavni škodljivec rukole je bolhač, ki naluknja liste. Za zatiranje bolhača lahko uporabite ekološke pripravke ali rastline zastrete s hortikulturno kopreno.

Pobiranje pridelka

Rukula bo do velikosti za nabiranje potrebovala približno 4 tedne. Z rednim nabiranjem pa boste poskrbeli, da bodo na rastlini prisotni le mladi (in najbolj okusni) listi. Rukolo režemo, ko imam razvitih 5 do 6 listov, pri čemer ne izrežite srčnih listov.

Topla solata z rukulo

Potrebujete:

  • 2 srednje veliki čebuli
  • 8 rezin pancete
  • 4 vejice timijana
  • pest pinij
  • 4 pesti rukule
  • balzamični kis
  • oljčno olje
  • parmezan
  • sol

Olupite in narežite čebulo na osmine. V ponvi zapečite panceto do hrustljavega. Panceto odstranite iz ponve, nato pa v njej popecite čebulo, timijan in pinije (cca. 5 min). Vrnite panceto v ponev in vse dobro premešajte. Nato prenesite na panceto, ki ste jo razporedili na krožniku. Začinite z balzamičnim kisom in okrasite z rezinami parmezana (za slednje uporabite rezalo za sir ali lupilec krompirja).

koromač

Koromač: sadimo ga za okras in okus

Matevž

koromačSladki komarček ali koromač je čudovita zelenjavnica, ki je lahko vrtu tudi v okras. Gojimo ga zaradi otečenih listnih pecljev, ki spominjajo na čebulico.

Vzgojite koromač iz semen

Koromač je zelo nezahtevna rastlina, ki ni izbirčna glede tal. Če želimo rastline vzgojiti iz semen, jih posejemo nekje med marcem in julijem. Na prosto rastline sejemo proti koncu sejalne sezone tj. junija in julija.
Če bomo rastline vzgajali v loncih, jih na prosto prenesemo ko, se temperature dvignejo nad 20°C in so velike približno 15 cm. Med rastlinami pustite 30 cm prostora, med vrstami pa 40-50 cm.

Poskrbite za koromač

Koromač med sezono potrebuje precej vlage. Za zaščito pred izsuševanjem je dobro tudi, če redno odstranjujete plevele in okrog rasline razprostrite zastirko.
Med sredino poletja in jeseni rastline nekoliko zastrite s prstjo, da bodo ohranile belo barvo in jih zaščitite pred morebitno slano. Za izboljšanje pridelka je dobro rastlinam dodati gnojilo z veliko fosforja (vsakih 14 dni).
Preverite tudi dobre in slabe sosede kumar.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Bolezni in škodljivci

Med škodljivci koromač najpogosteje obiščejo polži, ki jim pravtako teknejo okusni listi. Med povzročitelji bolezni pa so najpogostejše različne glive.

Enostavna solata s komarčkom in redkvicami

koromač

Potrebujete:

  • 1 srednje velik komarček
  • Šop redkvic
  • oljčno olje
  • sok pol limone
  • sol in poper

Priprava je zelo enostavna – komarček razdelite na četrtine in ga na tanko narežite v procesorju. Nato narežite še redkvice. Vse skupaj začinite s soljo, poprom, oljčnim olje in sokom limone. Ob mešanju narezan komarček in redkvice tudi nekoliko stisnite s prsti (kot da bi jih hoteli zdrobiti v pesti).

Originalni recept (v angleščini): http://drizzleanddip.com/2013/02/01/jamie-olivers-fennel-and-radish-salad