Arhiv kategorij: Sadno drevje

hruševa rja

Hruševa rja napada sadna in okrasna drevesa

hruševa rjaHruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

hruševa rjaSredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.

Marelica – sladki živahni plodovi polni vitaminov

marelicaV začetku poletja nas bo s svojimi sladkimi plodovi razveselila marelica. Njeni živahno obarvani plodovi so polni vitamina A, B in C.

Poskrbite za marelico

Čeprav so marelice prezimno trdne, jih je dobro posaditi na mesto, ki ni izpostavljeno. Cvetijo namreč sorazmerno zgodaj, zato je nevarnost, da slana uniči cvetove in tako tudi pridelek. Najbolje bodo uspevale na bogatih tleh, ki bodo zadrževala vlagom, vendar ne mara težkih tal, ki slabo prepuščajo vodo.
Pri obrezovanju je potrebno vedeti, da marelice obrodijo na kratkih lanskih poganjkih. Obrezujemo jih spomladi (pred cvetenjem) ali pa po obiranju (v mesecu avgustu). Pri obrezovanju sledite obliki kotlaste krošnje, vretena ali izboljšane piramide. Obrezovanje izvedite ob suhem vremenu, ko je manjša možnost okužb.
Sveže posajena drevesa je potrebno ob sušnem vremenu zalivati. Ob hujši suši pa je koristno, če zalijete tudi starejša drevesa.
Konec jeseni poskrbite tudi za mineralno prehrano z dodatkom mineralnega gnojila. V marcu ali aprilu pa lahko okrog rastline dodate tudi 5 cm sloj komposta.

Redčenje in obiranje marelic

Marelice so večinoma samoplodne, lahko pa z ročnim opraševanjem povečate število oprašenih cvetov. V primeru številnih plodov, je potrebno plodove razredčiti, tako da dobimo plod na vsakih 8-10 cm. Redčenja se lotimo, ko so plodovi velikosti lešnika.
Plodove obiramo sproti, ko dozorijo. Do uporabe jih skladiščite na hladnem.

Tudi marelica včasih zboli

Pri marelicah lahko pride do nastanka bakterijskega raka, ki se pojavlja pri koščičastem sadju. Prepoznamo ga po uvihanih mrtvih delih lubja, iz katerih pogosto polzi gosta snov. Za preprečevanje je najbolje marelico obrezovati v poletnem času. Okužene dele izrežite in zažgite, rane pa premažite z zaščitno smolo.
Na marelici pa najdemo tudi cvetno monilijo, ki rastlino okuži preko cvetov v vlažnem vremenu.

Marelična marmelada nekoliko drugače

Nekoliko drugačna varianta marelične marmelade, ki jo odlično dopolnjujeta korenček in mandlji.
Potrebujete:

  • 100 g naribanega korenja
  • 600 g svežih marelic
  • 5 cm korenine ingverja (naribanega)
  • 1 majhno limono
  • 400 g sladkorja
  • 50 g nasekljanih mandljev

Naribano korenje v posodo s 300 ml vode. Zavrite in kuhajte dokler korenje ne začne razpadati in je večina vode odparela. Dodajte v lonec marelice, zavrite in kuhajte dokler marelice ne bodo pravtako začele razpadati. Občasno premešajte. Dodajte še ingver, sladkor in limonin sok. Kuhajte dokler mešanica na sladkornem termometru ne doseže 105°C. Na koncu v mešanico dodate še manjdlje. Pustite, da se mešanica nekoliko ohladi, nato pa jo prenesete v čiste kozarce za marmelado in takoj zaprete.

nbsp;

Originalni recept (v angleščini): http://www.bbc.co.uk/food/recipes/apricot_carrot_and_60812

sadno drevje v loncu

Tudi na majhnem vrtu lahko gojite okusno sadje

sadno drevje v loncuUporabne grmovnice in sadno drevje je pogosto spregledano s strani lastnikov majhnih vrtov. Pri tem pa lahko tudi na majhnih vrtovih gojite celo kopico rastlin z okusnimi plodovi. Zaradi močnega obrezovanja in načina vzgoje je sadno drevje celo odlično za manjše vrtove. Drevesa, ki jih boste gojili ob žici ali ograji bodo zavzemala precej manj prostora kot marsikatero okrasno drevo. Podobno kot sadna drevesa je potrebno tudi grmovnice kot so npr. ribezi ali maline, redno obrezovati in redčiti, zaradi česar bodo zavzemala malo prostora. Na majhnem vrtu nikoli ne boste postali povsem samo zadostni, lahko pa gojite plodove, ki jih pogosto kupujete ali pa takšne, ki so precej dragi, s čimer lahko celo prihranite. Dodaten plus pa je seveda, da boste točno vedeli, kako so bili vzgojeni.

Kdaj sadimo

Čeprav lahko rastline v loncih kupimo skoraj preko celotnega leta pa je najboljši čas za sajenje sadnega drevja in grmovnic v času mirovanja – med oktobrom in koncem marca. Mirujoče rastline so že izgubile svoje listje in lahko energijo usmerijo v rast korenin. Mirujoče rastline pa lahko kupimo tudi z golimi koreninami, kar je navadno ceneje. Pri slednjih je še posebej pomembno, da pred sajenjem korenine dobro namočite (še posebej, če boste sadili v lahka tla).

Tudi v loncih

Pri vzgoji grmovnic ali celo pritlikavih sadnih dreves v loncih se moramo zavedati, da so rastline v loncih povsem odvisne od vrtnarjev. V vrtnih tleh lahko rastline poženejo globoke korenine, s katerimi si zagotovijo dovolj vode in hranil. Nasprotno pa je volumen substrata v loncu precej omejen. Za zmanjšanje stresa zaradi neenakomerne oskrbe z vodo, izberite največji lonec, ki vam še ustreza. Najbolje je, če imate prostor za lonec 60 cm premera in 50 cm višine. Za sajenje v lonce izberite pritlikave sorte. Dodatno bodo drevesa v loncih manjše rasti že zaradi samega pomanjkanja prostora za korenine. Njihov obseg pa boste zmanjšali tudi zaradi rednega obrezovanja, ki je nujno za pridelavo kvalitetnih plodov.

Pri vzgoji rastlin v loncih vedno izberite kvaliteten substrat z dobro strukturo. Z uporabo kvalitetnega substrata bo potrebno rastline v loncih redkeje presajati. Hkrati pa lahko substrati slabše kvalitete tudi prehitro razpadejo, zaradi česar nastane substrat s slabim odvodnjavanjem. V loncih lahko gojite tudi borovnice in brusnice, vendar morate v tem primeru uporabiti substrat za kisloljubne rastline. Kisloljubne rastline zalivajte z deževnico in ne z vodo iz pipe, s čimer boste preprečilo nabiranje soli, ki zvišujejo pH.

Slive: čudoviti temni plodovi

SlivaSlive so krasna drevesa, ki spomladi popestrijo naš vrt, proti koncu poletja pa nas razvajajo z okusnimi plodovi. Navadno cvetijo sorazmerno zgodaj v sezoni, pri čemer imajo tudi kratek čas cvetenja. Zaradi obojega so izpostavljene nevarnosti, da pozna pozeba uniči večino cvetov. Da preprečite pozebe, slive ne smete posaditi na rastišča, kjer se nabira hladen zrak (globeli) ali pred na vzhod obrnjenimi zidovi. Manjša drevesa lahko ponoči prekrijete in jih tako zaščitite pred pozebo.

Slive bodo najbolje uspevale na nekoliko težkih in vlažnih tleh, medtem ko jim suha rastišča na peščenih tleh ne odgovarjajo preveč. Idealna so nekoliko kisla tla (pH 6-6,5), saj lahko na alkalnih tleh pride do pomanjkanje železa. V primerjavi z jablanami in hruškami potrebujejo nekoliko več fosforja in dušika, vendar ne pretiravajte z gnojenjem, saj lahko preveč dušika vodi do občutljive rasti, ki je nagnjena k okužbam.

Obrezovanje

Ena izmed stvari, pri kateri morate biti v primeru slive še posebej previdni, je obrezovanje. Preprosto povedano, če ste v dvomu kako naj obrežete slivo, je bolje, če pustite drevo neobrezano, saj s tem drevesu ne boste škodili. Nasprotno pa lahko z obrezovanje ob napačnem času povzročite številne težave ali celo smrt drevesa. Kot večina koščičastih plodov, tudi slive obrezujemo v času aktivne rasti – med aprilom in avgustom. Z obrezovanjem izven tega obdobja se poveča nevarnost okužbe z bakterijskimi in glivnimi patogeni kot je npr. gliva Chondrostereum purpureum. Slednja pride v drevo preko svežih ran. Z izločanjem toksinov povzroča odstopanje zgornje listne povrhnjice, kar daje listom značilen srebrn videz. V nadaljevanju se počasi razširi in povzroči odmiranje vejic in vej, kar vodi v propad drevesa.

Pravo drevo na pravi prostor

Slive navadno gojimo v obliki drevesa z odprto krošnjo. Nabiranje olajša teža plodov, ki povesijo manjše veje. Kljub temu pa bo pri večjih drevesih potrebno uporabiti tudi lestev. Za manjše drevo izberite podlogo ‘Pixy’. Drevo na tej podlogi ne bo pognalo višje od 3 m. Za nekoliko višje drevo (do 4,5 m) poskusite s podlogo ‘St. Julien A’. Na večjih vrtovih pa lahko uporabite tudi podlogo ‘Brompton’, ki je najbolj živahna. Drevesa na slednji bodo dosegla do 6 m višine.

V kolikor imate prostor le za eno drevo, izberite samooprašitvene sorte kot so npr. ‘Czar’, ‘Victoria’ in ‘Marjorie’s Seedling’. Kljub vsemu pa bodo vse slive bolje rodile, če posadimo več dreves, ki se bodo opraševala med seboj. Pri slednjem morate paziti, da se slive delijo v več skupin, ki se razlikujejo v času cvetenja. V kolikor želite zagotovi čim boljšo oprašitev, izberite sorte, ki spadajo v isto ali sosednji skupini.