solata

Solata – nežni okusni listi

Matevž

solataVzgoja solate na lastnem vrtu je tako enostavna, da je primerna celo za aktivnost z otroki. Poleg tega se boste, ko boste prvič poskusili domačo solato, nenehno spraševali, zakaj ste se vsa ta leta ukvarjali z uvelimi listi zavitimi v celofan, ki so bolj primerni za na kompost kot pa na krožnik. Če gojite solato na lastnem vrtu, jo lahko vedno naberete ravno prav za obrok in si tako zagotovite vedno sveže liste.

Kdaj in kako sejemo solato

Pri izbiri sorte imate na izbiro vsemogoče barve, okuse in hrustljavosti. Semena posejte v 1-2 mm globok jarek. Med linijami solate pustite približno 25-30 cm prostora. Da preprečite preobilje rastlin, ki bodo silile v cvet, sejte vsakih 14 dni. Solato lahko sejete vse od marca pa do septembra. Če boste rastline sejali neposredno na gredo, kalice razredčite tako, da bo med njimi 10-20 cm prostora. Listnato solato navadno lahko pobiramo že 6 tednov po setvi, medtem ko bo glavnata potreboval 8-10 tednov.

V vročem in suhem vremenu bodo rastline silile v cvet, zaradi česar v gredo dodajte veliko komposta in ob suhem vremenu redno zalivajte. Zalivajte zgodaj zjutraj, da preprečite zastajanje vode na listih, saj lahko slednje vodi do razvoja sive ali pepelaste plesni. Zgodnje in pozne setve so navadno manj nagnjene k cvetenju kot setve sredi poletja.
Solato lahko gojite ne samo na gredi temveč tudi v koritih in loncih.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede solate.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Bolezni solate

Poleg sive plesni in pepelaste plesni, so glavni škodljivci na solati polži. Poskusite jim preprečiti dostop do solate z jajčnimi lupinami ali drugimi okolju prijaznimi načini.
Razvoj plesni boste preprečili z ustreznim zalivanjem in dovolj razmaka med rastlinami, s čimer bo izboljšano kroženje zraka.
Za vzgojo solate tako ne potrebujete nobenih kemikalij, kar je še poseben plus, saj je zelena solata ponavadi kar pogosto na naših mizah.

Naš predlog:
Zelena solata z grenivko koromačem in parmezanom

Potrebujete:

ZA SOLATO

  • 1 glava zelene solate
  • 3 grenivke
  • 100 g rukole
  • 2 manjši glavi koromača
  • 1 šopek rdečih redkvic
  • 90 g parmezana

 

ZA SOLATNI PRELIV

  • 1 dl oljčnega olja
  • 3 žlice grenivkinega soka
  • 3 žlice belega vinskega kisa
  • 1,5 žličke gorčice
  • sol
  • beli poper v zrnu
  • strok česna
  • manjši šopek peteršilja

Z ostrim nožkom izrežemo meso iz grenivke, brez vmesne bele kožice in pešk. Koromač narežemo na nekoliko debelejše rezance. Redkvice narežemo na tanka kolesca. Solato natrgamo v solatno skledo. Česen stremo skupaj s četrt žličke soli. Peteršilj grobo sesekljamo. Parmezan narežemo na tanke lističe. V manjši skledi razžvrkljamo kis, grenivkin sok, česnovo pasto in gorčico. Ko se sol stopi, med žvrkljanjem postopoma vmešamo olivno olje.
Nazadnje dodamo sesekljan peteršilj in sveže mlet beli poper, po okusu pa še malo soli. V skledo stresemo zeleno solato, rukolo, narezan koromač, odcejene grenivkine fileje in narezane redkvice. Prelijemo s solatnim prelivom in dobro premešamo. Po vrhu potresemo z narezanim parmezanom.
Solato lahko ponudimo kot hladno predjed. Zraven postrežemo opečene kruhke, blago natrte s česnom in pokapljane z olivnim oljem.
Vir: Gurman, društvo dobrih okusov, http://www.gurman.eu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja