Arhiv oznak: bolezni

bolezni paradižnika

Bolezni paradižnika – kako jih hitro prepoznamo

Bolezni,
Matevž

bolezni paradiznikaVisoke temperature in suša ali močnejši nalivi navadno prineseje s seboj povečan stres za rastline, ki so tako tudi bolj občutljive na pojav bolezni. Paradižnik pri tem ni izjema. Najbolj pogoste bolezni paradižnika so nekatere glivne bolezni in pomanjkanje kalcija.

Glivne bolezni paradižnika

Krompirjeva plesen

Krompirjevo plesen povzroča gliva Phytophthora infestans. Bolezen prepoznamo po črnečih konicah listov. Listi začnejo nato gniti, hitro uvenijo in porjavijo. Med vlažnim vremenom lahko ob temnih pegah opazimo nežno belo glivno rast. Rjava področja se lahko pojavijo tudi na steblih in na zelenih plodovih.
Okužene rastline izkopljite iz grede in jih zakopljite vsaj 45 cm globoko, odložite med biološke odpadke ali pa sežgite.
Najboljši način zaščite je redno kolobarjenje.

Žametna pegavost paradižnika

Žametno pegavost paradižnika povzroča gliva Cladosporium fulvum. Pojavlja se v rastlinjakih in plastenjakih, kjer je navadno visoka zračna vlaga. Bolezen prepoznamo po rumenih žametnih pegah, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Pege so na spodnji strani zelenkasto-sive barve.
Najenostavneje boste bolezen preprečili z ustreznim prezračevanjem, ki bo znižalo zračno vlago. Hkrati poskrbite tudi, da bo zrak okrog rastlin lepo krožil. V ta namen odstranjujte zalistnike in počasi propadajoče stare liste.

Črna pegavost paradižnika

Črno pegavost paradižnika povzročata glivi Alternaria tomatophila in A. porri f.sp. solani. Odgovarja jima deževno vreme in nekoliko višje temperature med 20 in 30°C. Prezimita na rastlinskih ostankih na tleh, iz katerih se potem s sporami razširita med rastlinami, ki jih okužita preko ran, listnih rež, ali celo neposredno preko površine lista.
Bolezen lahko prepoznamo po črnih pegah, ki se pojavijo na listih, steblih in plodovih. Navadno so kroglaste oblike in imajo koncentrične kroge, ki jim dajejo videz tarče.
Pred boleznijo se zavarujemo predvsem s kolobarjenjem in sajenjem sadik v zadostnem razmaku, ki dovoljujejo kroženje zraka med rastlinami.

Pomanjkanje kalcija

Ob pomanjkanju kalcija lahko pri paradižniku pride do gnitja na dnu plodu (nasprotni konec od peclja). Čeprav je to posledica pomanjkanja kalcija pa nikakor ne pomeni, da je kalcija v tleh premalo. V resnici je to zgolj posledica suše (oz. neenakomerne oskrbe z vodo) ali prekomernega gnojenja z dušikom. Podobno lahko do tega pride tudi pri previsokih temperaturah. Do pomanjkanja pride, ker rastlina ne more dovolj hitro načrpati dovolj kalcija, ne ker bi ga bilo premalo v tleh.
Za preprečevanje je najbolje poskrbeti, da bodo rastline vedno ustrezno zalite in da ne pretiravate z gnojili – predvsem z dušikom, ki vzpodbuja rast nadzemnega dela rastline. Foliarno škropljenje s kalcijem navadno ni učinkovito, saj se kalcij težko privzame preko listov in prenese v plodove. Dodatno pa lahko dušik v teh pripravkih (pogosto gre za kalcijev nitrat) vzpodbuja razrast poganjkov in tako poslabša stanje.

črna listna pegavost

10 enostavnih nasvetov za preprečevanje bolezni rastlin

Bolezni
Matevž

Z nekaj enostavnimi koraki za preprečevanje bolezni lahko poskrbite, da se bodo povzročitelji bolezni na vašem vrtu pojavili precej redkeje kot sicer.

  1. preprečevanje bolezniRedno odstranjujte odmrl rastlinski material, ki je največkrat vir okužbe v novi sezoni.
  2. Previdno izbirajte sadike in semena. Kupujte le pri preverjenih prodajalcih.
  3. Na zelenjavnem vrtu kolobarite. Iste vrste rastlin ne posadite na mesto, kjer so rasle okužene rastline te vrste.
  4. Ne prehitevajte s sajenjem zgodaj v sezoni. Mraz lahko poškoduje rastline in poveča možnost okužbe.
  5. Uporabljajte zastirko. Zmanjšala bo izparevanje vode iz tal, kar pomeni, da rastline ne bodo izpostavljene suši. Zatira pa tudi plevele, ki z vašimi rastlinami tekmujejo za hranila in vodo.
  6. Ne sadite rastlin preveč na gosto. Slabo kroženje zraka med rastlinami povečuje možnost za okužbo.
  7. Zalivajte zgodaj zjutraj, da se rastline čez dan posušijo. Mokri listi so ponoči idealno mesto za razvoj okužbe. Preverite kako pravilno zalivamo rastline.
  8. Okužene dele rastlin sproti odstranjujte, s čimer boste preprečevali razširjanje bolezni po in med rastlinami.
  9. Rastline redno gnojite, vendar pazite, da ne boste pretiravali z dušikom, ki vzpodbuja rast nežnih listov občutljivih na bolezni.
  10. Redno zatirajte tudi škodljivce (predvsem žuželke), ki poškodujejo rastline in omogočijo vdor povzročiteljem bolezni.
Siva plesen

Siva plesen okužuje okrasnice in zelenjavo

Bolezni,
Matevž

Siva plesenSivo plesen povzroča gliva Botrytis cinerea, ki zelo pogosto napada rastline. Prepoznamo jo po sivkasti kosmati rasti, ki prekriva okuženo rastlinsko tkivo. Gliva lahko napade številne rastline, pri čemer so najbolj izpostavljene tiste, ki jih gojimo v steklenjakih oz. prostorih z visoko zračno vlago. Pogosto jo najdemo tudi na plodovih, ki vsebujejo veliko vode kot so npr. jagode.

Siva plesen okuži rastline preko ran, pri čemer najlažje okuži rastline, ki so izpostavljene stresu. Najpogosteje jo najdemo na jablanah, vinski trti, jagodah, robidah, malinah, fižolu, kumarah, bučkah, solati in paradižniku. V zaprtih in vlažnih prostorih lahko okuži tudi različne okrasne rastline kot so npr. ciklame, krizanteme, pelargonije, jegliče in pravzaprav večino okrasnih rastlin.

Simptomi sive plesni

Simptomi okužbe s sivo plesnijo se kažejo kot siva prevleka, ki je v suhih razmerah lahko omejena na majhen del rastline, vendar se v vlažnem vremenu hitro razširi. Okuženi deli rastline se posušijo in navadno propadejo. Pri nekaterih rastlinah lahko siva plesen povzroči tudi odmiranje celih poganjkov. Okužba jagod in grozdja pa navadno vodi v razvoj gnilobe, ki uniči plodove.

Biologija

Gliva B. cinerea je saprofit (prehranjuje se z mrtvim rastlinskim materialom), vendar lahko pod določenimi pogoji okuži tudi živo rastlinsko tkivo. Njene spore do prisotne povsod in se raznašajo z vetrom. Gliva prezimi na mrtvem rastlinskem materialu, na katerem tvori sklerocije. Slednji kalijo in sprostijo spolne spore, ki jih raznaša veter. Precej številčnejše pa so nespolne spore (konidiji), ki se sproščajo iz značilnih sivih kosmatih plevlek.

Poleg sive plesni obstajajo še nekatere sorodne vrste, ki prav tako povzročajo bolezni vrtnih rastlin: vrsta B. galanthina okužuje predvsem zvončke, B. peoniae najdemo na potonikah, B. fabae pa na bobu.

Zatiranje

Za preprečevanje razvoja sive plesni je zelo pomembna ustrezna higiena. Slednja je še posebej pomembna pri vzgoji rastlina v rastlinjakih. V rastlinjakih redno odstranjujte odmrle liste, poganjke in cvetove. Pazite tudi na ustrezno zračenje, ki bo ustrezno znižalo vlago in možnost razvoja sive plesni.