Škrlup je najpomembnejša glivna bolezen jablan in hrušk. Jablanov škrlup povzroča glive Venturia inequalis, na hruškah pa bolezen povzroča sorodna gliva Venturia pyrina.
Kako prepoznamo jablanov škrlup
Na mladih listih najprej opazimo majhne oljnate pege. S povečevalnim steklom lahko pri teh pegah opazimo značilno razvejenost. Pozneje postanejo pege oljčno rjave do črne. Poleti lahko sredina pege odmre. Močno napadeni listi odpadejo. Na plodovih se pojavijo rjavočrne pege. Pri šibki okužbi te pege oplutenijo, pri močni pa nastanejo na kožici plodov razpoke in plodovi začnejo gniti. Če se okužijo zgodaj, se pojavijo tudi deformacije plodov. Kolikor poznejša je okužba, toliko manj je razpok in so manjše, nastajajo pege. Pri okužbi tik pred obiranjem se pojavijo simptomi šele v skladišču kot majhne črne pege.
Potek bolezni
Gliva, ki povzroča jablanov škrlup lahko na vrtu prezimi na dva načina. Navadna preživi zimo v odpadlem listju. Pri močnem napadu, bujni rasti dreves in idealnih možnostih okužbe v poznem poletju in jeseni lahko gliva prezimi tudi v brstih in poganjkih.
Na okuženem odpadlem listju se jeseni začne razvijati micelij, ki razvije plodišča. Spomladi se iz njih sprostijo spore. Vlažno in toplo vreme pospeši ravoj in sproščanje spor, ki navadno dozorijo v času cvetenja jablan. Veter spore raznese na liste jablan. Mladi listi so odlična priložnost za okužbo, medtem ko so starejši listi bolj odporni na okužbo. Tudi v tej fazi lahko suho vreme zavre razširjanje spor, saj le-te potrebujejo vlago za razvoj in okužbo.
Po 2-3 tednih se na okuženih listih pojavijo razmnoževalne strukture glive, ki proizvajajo poletne trose, s katerimi se škrlup lahko razširi med drevesi.
Kako zaščitimo jablane
Za preprečevanje škrlupa jablane škropimo od brstenja dlje. Po izdatnejšem dežju zimski trosi okužujejo mlade liste na drevju, če teh nismo prej poškropili z enim izmed sistemičnih fungicidov. Če so okuženi plodiči, se okužbe lahko poznajo vse do obiranja. Največja nevarnost za pojav bolezni je od aprila do sredine julija.
Na število škropljenj vpliva predvsem količina padavin med posameznima škropljenjema. Škropljenje ponavljamo vsakih 8 do 10 dni vse do konca junija, dokler drevje intenzivno raste in dokler so še zimski trosi škrlupa v odpadlem starem listju. Kasneje so lahko presledki med škropljenjem 2 do 3 tedne, odvisno od vremena. Pripravki, ki jih lahko uporabljamo so npr. Antracol, Zato 50 WG ali ekološke pripravke kot je npr. Bio Plantell Natur. V času mirovanja pa lahko za zatiranje in preprečevanje uporabljamo bakrove pripravke.
Hruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.
Sredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali 
