Arhiv oznak: glivne bolezni

jabolčni škrlup

Jablanov škrlup – kako zavarujemo jablane

Matevž

jabolčni škrlup

Škrlup je najpomembnejša glivna bolezen jablan in hrušk. Jablanov škrlup povzroča glive Venturia inequalis, na hruškah pa bolezen povzroča sorodna gliva Venturia pyrina.

Kako prepoznamo jablanov škrlup

Na mladih listih najprej opazimo majhne oljnate pege. S povečevalnim steklom lahko pri teh pegah opazimo značilno razvejenost. Pozneje postanejo pege oljčno rjave do črne. Poleti lahko sredina pege odmre. Močno napadeni listi odpadejo. Na plodovih se pojavijo rjavočrne pege. Pri šibki okužbi te pege oplutenijo, pri močni pa nastanejo na kožici plodov razpoke in plodovi začnejo gniti. Če se okužijo zgodaj, se pojavijo tudi deformacije plodov. Kolikor poznejša je okužba, toliko manj je razpok in so manjše, nastajajo pege. Pri okužbi tik pred obiranjem se pojavijo simptomi šele v skladišču kot majhne črne pege.

Potek bolezni

Gliva, ki povzroča jablanov škrlup lahko na vrtu prezimi na dva načina. Navadna preživi zimo v odpadlem listju. Pri močnem napadu, bujni rasti dreves in idealnih možnostih okužbe v poznem poletju in jeseni lahko gliva prezimi tudi v brstih in poganjkih.
Na okuženem odpadlem listju se jeseni začne razvijati micelij, ki razvije plodišča. Spomladi se iz njih sprostijo spore. Vlažno in toplo vreme pospeši ravoj in sproščanje spor, ki navadno dozorijo v času cvetenja jablan. Veter spore raznese na liste jablan. Mladi listi so odlična priložnost za okužbo, medtem ko so starejši listi bolj odporni na okužbo. Tudi v tej fazi lahko suho vreme zavre razširjanje spor, saj le-te potrebujejo vlago za razvoj in okužbo.
Po 2-3 tednih se na okuženih listih pojavijo razmnoževalne strukture glive, ki proizvajajo poletne trose, s katerimi se škrlup lahko razširi med drevesi.

Kako zaščitimo jablane

Za preprečevanje škrlupa jablane škropimo od brstenja dlje. Po izdatnejšem dežju zimski trosi okužujejo mlade liste na drevju, če teh nismo prej poškropili z enim izmed sistemičnih fungicidov. Če so okuženi plodiči, se okužbe lahko poznajo vse do obiranja. Največja nevarnost za pojav bolezni je od aprila do sredine julija.

Na število škropljenj vpliva predvsem količina padavin med posameznima škropljenjema. Škropljenje ponavljamo vsakih 8 do 10 dni vse do konca junija, dokler drevje intenzivno raste in dokler so še zimski trosi škrlupa v odpadlem starem listju. Kasneje so lahko presledki med škropljenjem 2 do 3 tedne, odvisno od vremena. Pripravki, ki jih lahko uporabljamo so npr. Antracol, Zato 50 WG ali ekološke pripravke kot je npr. Bio Plantell Natur. V času mirovanja pa lahko za zatiranje in preprečevanje uporabljamo bakrove pripravke.

hruševa rja

Hruševa rja napada sadna in okrasna drevesa

Matevž

hruševa rjaHruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

hruševa rjaSredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.

štorovka

Štorovke

Matevž

štorovka

Štorovka spada med odprtotrosne glive, ki tvorijo značilna trosišča (gobe). Trosišča poženejo na in ob štorih odmrlih dreves, ki so propadla kot posledica okužbe s to glivo. Med rastlinami se razširja z micelijem in preko direktnega stika med koreninami rastlin.

Simptomi

Najočitnejši znak okužbe so omenjena plodišča in seveda vidno propadanje rastline. Dodatno pa lahko pod skorjo napadenih dreves najdemo še bel pahljačasto razrasel micelij. Med koreninami pa lahko opazimo temne, vezalkam podobne strukture – rizomorfe, ki služijo iskanju novih gostiteljev.

Napadene rastline so zavrte v rasti in kažejo prezgodnje rumenenje in odpadanje listov. Prihaja pa tudi do odmiranja vej in na koncu do propada stebla oz. debla. Velika drevesa lahko propadejo v nekaj letih, medtem ko mlada drevesa in grmovnice propadejo kmalu po prvih simptomih bolezni.

Občutljive rastline

  • Breza (Betula)
  • panešpljica (Cotoneaster)
  • forzicija (Forsythia)
  • hortenzija (Hydrangea)
  • kalina (Ligustrum)
  • jablana (Malus)
  • potonike (Peonia)
  • marelice, breskve, itd. (Prunus)
  • rododendroni in azaleje (Rhododendron)
  • ribez (Ribes)
  • vrtnice (Rosa)
  • vrbe (Salix)
  • španski bezeg (Syringa)
  • brogovita (Viburnum)
  • glicinija (Wisteria)

Manj občutljive rastline

  • javor jesenovec (Acer negundo), ne pa tudi druge vrste javorjev
  • kivi (Actinida)
  • oslezovec (Abutilon)
  • bambusi
  • drevesasta vetrnica (Carpenteria)
  • cigarovec (Catalpa)
  • celastrum (Celastrus)
  • kitajska plavica (Ceratostigma)
  • judeževec (Cercis)
  • japonska kutina (Chaenomeles)
  • srobot (Clematis)
  • ruj (Cotinus)
  • fotergila (Fothergilla)
  • hebe (Hebe)
  • črni oreh (Juglans nigra), ne pa tudi navadni oreh (Juglans regia)
  • kerija (Kerria)
  • pasijonka (Passiflora)
  • flomis (Phlomis)
  • pieris (Pieris)
  • hrast (Quercus)
  • octovec (Rhus)
  • romneja (Romneya)
  • sarkokoka (Sarcococca)
  • tamariša (Tamarix)
  • tisa (Taxus)

Zaščita

Kemična zaščita še ni možna. Odstranite okužene rastline, pri čemer poskusite odstraniti tudi čim večji del korenin. Po potrjeni okužbi na vrt sadite predvsem odporne vrste rastlin.

perenospora vinske trte

Perenospora vinske trte

Matevž

perenospora vinske trte

Predstavniki družine Perenosporaceae so
predvsem patogeni, ki povzročajo ožige krošenj. Napadajo mlado, zeleno tkivo,
vejice in plodove. Njihov razvoj je močno odvisen od prisotnosti filma vode na
površini rastlinskega tkiva in visoke vlažnosti med hladnimi ali toplimi (ne
tudi vročimi) obdobji. Bolezen povzroča patogen Plasmopara viticola, ki
se pojavlja skoraj povsod, kjer gojijo trto. Gliva je avtohtona v Sev. Ameriki.
Avtohtona trta pri napadu glive ni močno prizadeta, kar pa ne velja za evropsko
trto Vitis vinifera, med katero se je bolezen začela širiti okrog leta 1875.
Tudi danes je ta vrsta trte najbolj občutljiva na tega patogena.

Simptomi

Ob napadu
trte se najprej pojavijo na površini listov majhne blede neenakomerne pike. Na
spodnji strani pik se razvijejo sporagijofori. Pozneje nastanejo na mestih pik
nekroze, ki porjavijo. Pogosto pa se takšna nekrotična mesta povečujejo in
zlivajo v velike površine odmrlega tkiva, kar lahko vodi v propad in odpadanje
listja. Med zgodnjimi fazami rasti in razvoja cvetov ali plodov, lahko gliva
napade tudi poganjke, liste ali grozde, ki so hitro preraščeni z micelijem. V
primeru, da gliva napade bolj razvite jagode pa se micelij razraste predvsem v
notranjosti jagod.

Patogen
P. viticola prezimi v obliki oospor v odmrlem rastlinskem materialu,
včasih pa tudi v okuženih vejah. Med vlažnim spomladanskim obdobjem oospore
kalijo in tvorijo sporangije. Sporangiji ali zoospore se nato z vetrom prenesejo
na liste, kjer okužijo rastlino skozi listne reže. Skozi listne reže micelij
požene sporangijofore, ki služijo za hitro razširjanje okužbe in/ali sekundarno
okužbo. Za sam razvojni krog je potrebno od 5 so 18 dni, kar je odvisno od
vlažnosti, temperature in drugih faktorjev.

Zaščita

Uporabimo lahko različna sredstva na osnovi
ditiokarbamtov