Visoke temperature in suša ali močnejši nalivi navadno prineseje s seboj povečan stres za rastline, ki so tako tudi bolj občutljive na pojav bolezni. Paradižnik pri tem ni izjema. Najbolj pogoste bolezni paradižnika so nekatere glivne bolezni in pomanjkanje kalcija.

Glivne bolezni paradižnika

Krompirjeva plesen

Krompirjevo plesen povzroča gliva Phytophthora infestans. Bolezen prepoznamo po črnečih konicah listov. Listi začnejo nato gniti, hitro uvenijo in porjavijo. Med vlažnim vremenom lahko ob temnih pegah opazimo nežno belo glivno rast. Rjava področja se lahko pojavijo tudi na steblih in na zelenih plodovih.
Okužene rastline izkopljite iz grede in jih zakopljite vsaj 45 cm globoko, odložite med biološke odpadke ali pa sežgite.
Najboljši način zaščite je redno kolobarjenje.

Žametna pegavost paradižnika

Žametno pegavost paradižnika povzroča gliva Cladosporium fulvum. Pojavlja se v rastlinjakih in plastenjakih, kjer je navadno visoka zračna vlaga. Bolezen prepoznamo po rumenih žametnih pegah, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Pege so na spodnji strani zelenkasto-sive barve.
Najenostavneje boste bolezen preprečili z ustreznim prezračevanjem, ki bo znižalo zračno vlago. Hkrati poskrbite tudi, da bo zrak okrog rastlin lepo krožil. V ta namen odstranjujte zalistnike in počasi propadajoče stare liste.

Črna pegavost paradižnika

Črno pegavost paradižnika povzročata glivi Alternaria tomatophila in A. porri f.sp. solani. Odgovarja jima deževno vreme in nekoliko višje temperature med 20 in 30°C. Prezimita na rastlinskih ostankih na tleh, iz katerih se potem s sporami razširita med rastlinami, ki jih okužita preko ran, listnih rež, ali celo neposredno preko površine lista.
Bolezen lahko prepoznamo po črnih pegah, ki se pojavijo na listih, steblih in plodovih. Navadno so kroglaste oblike in imajo koncentrične kroge, ki jim dajejo videz tarče.
Pred boleznijo se zavarujemo predvsem s kolobarjenjem in sajenjem sadik v zadostnem razmaku, ki dovoljujejo kroženje zraka med rastlinami.

Pomanjkanje kalcija

Ob pomanjkanju kalcija lahko pri paradižniku pride do gnitja na dnu plodu (nasprotni konec od peclja). Čeprav je to posledica pomanjkanja kalcija pa nikakor ne pomeni, da je kalcija v tleh premalo. V resnici je to zgolj posledica suše (oz. neenakomerne oskrbe z vodo) ali prekomernega gnojenja z dušikom. Podobno lahko do tega pride tudi pri previsokih temperaturah. Do pomanjkanja pride, ker rastlina ne more dovolj hitro načrpati dovolj kalcija, ne ker bi ga bilo premalo v tleh.
Za preprečevanje je najbolje poskrbeti, da bodo rastline vedno ustrezno zalite in da ne pretiravate z gnojili – predvsem z dušikom, ki vzpodbuja rast nadzemnega dela rastline. Foliarno škropljenje s kalcijem navadno ni učinkovito, saj se kalcij težko privzame preko listov in prenese v plodove. Dodatno pa lahko dušik v teh pripravkih (pogosto gre za kalcijev nitrat) vzpodbuja razrast poganjkov in tako poslabša stanje.