Arhiv oznak: zelenjava

Kako najbolje izkoristimo rastlinjak

Matevž

Rastlinjak je odlična pridobitev za zelenjavni vrt. Z njim lahko močno podaljšamo sezono pridelave zelenjave, hkrati pa morda vzgojimo tudi kakšno bolj eksotično zelenjavnico.

Pozno pozimi in zgodaj spomladi

rastlinjakPosejemo lahko brstični ohrovt, zelje, por, solato, čebulo in grah ter tako pridelamo sadike, ki jih bomo presadili na prosto, ko se bo zemlja ogrela. Podobno lahko vzgojimo tudi sadike paradižnika in paprike.

Sredi pomladi

Posejemo lahko hitro rastoče občutljive vrste zelenjave kot so: kumare, bučke, buče, melone, itd. V tem obdobju lahko v rastlinjak postavimo kupljene sadike paradižnika in paprike ter jih vzgojamo do velikosti, ki je primerna za presaditev na prosto.

Pozna pomlad in zgodnje poletje

Rastlinjak je v tem obdobju primeren za izboljšanje utrjenosti sadik oz. za čakanje na čas primeren za presaditev na prosto (dokler ne mine nevarnosti slane). Rastlinjak pa lahko uporabite tudi za vzgojo zelenjave, ki ji prijajo visoke temperature.

Pozno poletje

Na prosta mesta v rastlinjaku posejte solato. V ogrevanemu rastlinjaku pa lahko poskusite tudi z vzgojo mladega krompirja.

Jesen

Za zimski pridelek sejte solato. Posejete pa lahko tudi bob in grah za zgodnji pridelek naslednje leto.

Zelenjava za senčna rastišča

Matevž

sencaČeprav je sončno rastišče najprimernejši prostor za večino zelenjave in sadja, lahko dober pridelek vzgojimo tudi na nekoliko bolj senčnem delu vrta. Pravzaprav je zaščita pred močno sončno pripeko celo koristna za nekatere zelenjave kot je npr. solata. Le-ta bo na senčnejši gredi pognala močnejše listne rozete in ne bo tako močno silila v cvet.

Ni vsaka senca enaka

Sence, ki jih na vrtu mečejo poslopja, ograje, pergole in drevesa se lahko precej razlikujejo, vendar so vsa osenčena rastišča nekoliko temnejša in hladnejša od okoliškega vrta. Rastline v iskanju svetlobe poženejo nekoliko više in več energije vložijo v rast listov. Sadje na senčnem rastišču zori nekoliko počasneje, saj je tvorba sladkorjev povezana s fotosintezo in jakostjo svetlobe. Dodatno pa je potrebno omeniti tudi to, da so senčna rastišča navadno sušnejša, saj jih poslopja, drevesa, itd. skrijejo pred dežjem, zato me pozabite preveriti kako zalivati rastlin. Koristna pa je tudi uporaba zastirke.
Še vedno pa imamo na voljo številne vrste zelenjave, ki se bo na takšnem rastišču počutila odlično. Najbolje je, da pri tem nekoliko eksperimentirate in sami poskusite katera vrsta bo uspešna na vašem vrtu. Za nekaj nasvetov pa si lahko ogledate še spodnje opise senčnih rastišč.

Tipi sence

Globoka senca

Z globoko senco označujemo rastišča, ki niso nikoli neposredno osvetljena s soncem. Nobena zelenjava sicer ne bo odlično uspevala na takšnem rastišču, kljub temu pa boste lahko vzgojili soliden pridelek listne zelenjave ali jagodičja. Najbolje bodo uspevale zelenjave za solate kot sta npr. rukola in špinača, ki ju boste posejali sredi poletja. Poskusite lahko tudi z živahno rastočo meto ali v kolikor želite nekaj jagodičja – z borovnicami.

Delna senca

Delno senco lahko najdete na severnih straneh zidov ali živih mej. Takšna rastišča dobijo le nekaj ur sonca in so primerna za gojenje stročnic, korenovk, listne zelenjave, rabarbare, ribeza, jagod in češenj. Med stročnicami in rabarbaro izberite hitro zoreče sorte. Jagodičje bo na takšnem gojišču nekoliko manj sladko kot na sončni gredi, vendar še vedno okusno. Pri izbiri češenj pa izberite sorte kot je npr. ‘Morello’, ki za tvorbo sladkorjev ne potrebujejo veliko sonca.

Senca pod drevesi

Pod listopadnimi drevesi najdemo poseben tip sence, ki nastane ob nežnem filtriranju sončne svetlobe. Na takšnem mestu lahko gojite vse vrste sadja in zelenjave, ki so bile naštete že zgoraj. Pri izbiri je koristno izbrati sorte, ki dozorijo že zgodaj v sezoni, ko se drevesa še niso v celoti olistala.

Polsenca

Polsenco najdemo na vzhodni ali zahodni strani ograj in poslopij. V takšni senci lahko posadimo skoraj vse vrste zelenjave in sadja. Na rastiščih, ki dobijo jutranje sonce in popoldansko senco posadite por, zelje, mlado čebulo, bob in zgodnje sorte krompirja, korenja ter rdeče pese. Na rastiščih z obratno kombinacijo sonca in sence pa lahko gojite vso zelenjavo z izjemo sort, ki za dober pridelek potrebujejo polno sonce.

koromač

Koromač: sadimo ga za okras in okus

Matevž

koromačSladki komarček ali koromač je čudovita zelenjavnica, ki je lahko vrtu tudi v okras. Gojimo ga zaradi otečenih listnih pecljev, ki spominjajo na čebulico.

Vzgojite koromač iz semen

Koromač je zelo nezahtevna rastlina, ki ni izbirčna glede tal. Če želimo rastline vzgojiti iz semen, jih posejemo nekje med marcem in julijem. Na prosto rastline sejemo proti koncu sejalne sezone tj. junija in julija.
Če bomo rastline vzgajali v loncih, jih na prosto prenesemo ko, se temperature dvignejo nad 20°C in so velike približno 15 cm. Med rastlinami pustite 30 cm prostora, med vrstami pa 40-50 cm.

Poskrbite za koromač

Koromač med sezono potrebuje precej vlage. Za zaščito pred izsuševanjem je dobro tudi, če redno odstranjujete plevele in okrog rasline razprostrite zastirko.
Med sredino poletja in jeseni rastline nekoliko zastrite s prstjo, da bodo ohranile belo barvo in jih zaščitite pred morebitno slano. Za izboljšanje pridelka je dobro rastlinam dodati gnojilo z veliko fosforja (vsakih 14 dni).
Preverite tudi dobre in slabe sosede kumar.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Bolezni in škodljivci

Med škodljivci koromač najpogosteje obiščejo polži, ki jim pravtako teknejo okusni listi. Med povzročitelji bolezni pa so najpogostejše različne glive.

Enostavna solata s komarčkom in redkvicami

koromač

Potrebujete:

  • 1 srednje velik komarček
  • Šop redkvic
  • oljčno olje
  • sok pol limone
  • sol in poper

Priprava je zelo enostavna – komarček razdelite na četrtine in ga na tanko narežite v procesorju. Nato narežite še redkvice. Vse skupaj začinite s soljo, poprom, oljčnim olje in sokom limone. Ob mešanju narezan komarček in redkvice tudi nekoliko stisnite s prsti (kot da bi jih hoteli zdrobiti v pesti).

Originalni recept (v angleščini): http://drizzleanddip.com/2013/02/01/jamie-olivers-fennel-and-radish-salad

brstični ohrovt

Brstični ohrovt – okusno mini zelje

Matevž

brstični ohrovtBrstični ohrovt je ena najmlajših vrst zelja, saj so ga vzgojili pred komaj dobrimi sto leti. Je tipična zimska zelenjava, saj brstičke, ki rastejo na steblu pobiramo z rastline v hladnih dneh.
Zaradi zelo dobre odpornosti na zmrzovanje je čas pobiranja brstičnega ohrovta precej daljši kot pri zelju in se podaljšuje v pozno jesen. Še bolje je, če na vrtu tudi nekoliko pomrzne, saj se del škroba pretvori v preproste sladkorje, kar močno izboljša okus.

Kako gojimo brstični ohrovt

Vzgoja brstičnega ohrovta je podobna vzgoji zelja, čeprav potrebuje nekoliko več zaščite pred škodljivci. Ta dvoletna rastlina ima močno olistano steblo in zraste do metra in pol visoko, zaradi česar je potrebno malo razmisleka, kam ga boste posejali.
Na vrtu mu namenite sončno in zavetrno rastišče. Brstični ohrovt se bo dobro počutil v soseščini solate, korenje in krompirja. Ne mara pa soseščine čebule.
V rastlinjaku ga sejemo že ob koncu zime, na gredo pa šele v začetku pomladi. Sadike na gredo presajamo v začetku poletja. Ob suhem poletnem vremenu ga je potrebno zalivati, da se zemlja ne bo preveč izsušila. Za boljše uspevanje ga sredi poletja pognojite z gnojilom z veliko dušika. Priporočljivo je tudi, da konec septembra odstranite temeljni brst, kar omogoči rastlini, da razvije velike, lepo oblikovane brste.
Jeseni lahko izkopljemo celotno steblo in ga obesimo v hladen prostor. Tako bodo brstiči ostali sveži dalj časa. Nabran brstični ohrovt lahko 3-4 dni hranite v hladilniku. Za daljšo shranjevanje pa ga poparite in zamrznite.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Brstični ohrovt za zdravje

Brstični ohrovt je bogat z vitamini A, C in vitamini iz skupine B in K ter minerali, predvsem s fosforjem, kalijem, kalcijem in železom. Vsebuje tudi veliko flavonoidov, ki imajo antioksidantno aktivnost.

Pečen brstični ohrovt z granatnim jabolkom

Brstični ohrovt z granatnim jabolkomIzbrali smo preprost recept, v katerem svežina granatnega jabolka lepo dopolni močnejši okus brstičnega ohrovta.

Za dve osebi potrebujete:

  • 250 ml brstičnega ohrovta
  • polovico granatnega jabolka
  • oljčno olje
  • sol
  • čili

Brstični ohrovt razpolovite in odstranite grše zunanje liste. Brstiče potem položite v ognjevarno posodo in nakapajte z oljčnim oljem. Postavite v pečico in pečite, dokler se ohrovt ne zmehča. Postrezite ga kar ognjevarni posodi, pri čemer nanj potresite še polovico granatnega jabolka (za najlažji način čiščenja granatnega jabolka si oglejte tale video).

Vir recepta: http://deliciouslyella.com