Bolezni in škodljivci
Verjetno najbolj razširjena bolezen breskev je breskova kodravost. Povzroča jo gliv Taphrina deformans, ki okuuje liste rastlin in povzroča značilne deformacije.
Močno okueni listi odpadejo, drevo pa nato ponovno ozeleni. Zaradi kodravosti se listje razvije dvakrat, kar zelo izčrpa drevo. Posledice so odsotnost cvetnih popkov za prihodnje leto in nedozorel les, kar pogosto vodi v pomrznjenje rastlin.

Ko spomladi breskve poganjajo, njihovi lističi niso normalne oblike, ampak se kodrajo in namehurijo, mesnato odebelijo, postanejo krhki in lomljivi. Odvisno od sorte se obarvajo bledo rumeno dor rdeče. Na spodnji strani okuenih listov lahko opazimo bela ametasto prevleko, ki jo sestavljajo aski s trosi. Že nekaj tednov po brstenju listi postopoma porjavijo, se posušijo in odpadejo. Močno napadeno drevo odvre vse liste in plodiče. Iz spečih očesc pa e junija poganjajo novi lističi. Do konca poletja drevo skoraj normalno ozeleni.
Zanesljive uspehe doseemo, če breskve, potem ko smo jih konec zime obrezali, poškropimo z 2% bordojsko ali 15% veplo-apneno brozgo. Poškropiti jih moramo vsaj 1-3 tedne preden začnejo brsti spomladi odganjati.
Matev Likar © 2007-2010