Arhiv kategorij: Zelenjava

Težave pora, čebule in česna – porova rja

Bolezni, Zelenjavačebula, česen, por, porova rja

Matevž

Porova rja je glivična bolezen, ki napada por, čebulo, česen in drobnjak. Povzroča jo gliva gliva Puccinia allii, ki se prenaša z vetrom. Bolezen zelo enostavno prepoznamo po oranžnih madežih, ki se pojavijo na listih rastlin.

Porova rja ne uniči pridelka

Ker porova rja napade vse sorodne rastline iz skupine čebule in pora, je najbolje med rastlinami vzpostaviti zeleni most. Pri zelenem mostu med grede z zelenjavo iz skupine čebule dodamo grede drugih vrst zelenjave in tako otežimo razširjanje iz grede na gredo. Lahko poskusite tudi z različnimi naravnimi dodatki za krepitev rastlin kot je npr. pripravek iz njivske preslice, ki ima nekoliko protiglivičnega delovanja.

Ob pojavu porove rje na vrtu je potrebno sproti odstranjevati okužene dele rastlin. Zelo okužene liste je priporočljivo po spravilu pridelka odnesti z vrta in uničiti ali takoj vkopati, da se okužba ne razširi. Rastline, ki so okužene s porovo rjo so še vedno uporabne in jih ne rabite predhodno pobrati. Lahko pa, da bodo čebulice nekoliko manjše (na spodnji sliki je levo neokužen česen in desno česen, ki je kazal močno okužbo s porovo rjo).

Zelena – vsestransko uporabni listi in koreni

Rastline, Zelenjavazelena

Matevž

Zelena je bogata z minerali kot so npr. kalij, natrij, kalcij in magnezij. Med vitamini pa vsebuje veliko provitamina A, vitaminov skupine B, vitamina C in E.
Poznamo listno, stebelno in gomoljno zeleno. Listna zelena ima užitne liste, medtem ko pri gomoljni zeleni uporabljamo odebeljene korene.

Vzgojite lastne sadike zelene

Sadike zelene lahko kupimo v vrtnih centrih, lahko pa si jih vzgojimo tudi sami. Pri tem moramo začeti dovolj zgodaj, saj rastlina potrebuje približno 2 meseca, da zraste iz semena v sadiko primerno za presajanje. Posejete jih v toplem prostoru, ki ne rabi imeti več kot 15°C. Za samo kalitev je lahko prostor tudi nekoliko toplejši. Za kalitev uporabite vermikulit ali presejan kompost. Pri sami vzgoji sadik je pomembno, da temperatura ne pade pod 10°C, ker lahko to vodi kasneje v podivjanje rastlin v cvet.
Konec aprila ali po koncu nevarnosti pozeb zeleno presadimo na prosto. Med sadikami pustite 30 cm prostora. Med sadilnimi vrstami pa naj bo 40 cm razmika.
Preverite dobre in slabe sosede zelene.

Zelena potrebuje le malo oskrbe

Gomoljni zeleni proti koncu poletja odstranite zunanje liste, ki se poležejo. S tem boste spodbudili rast gomolja. Za uspešno rast potrebuje gomoljna zelena dovolj vlage. Prst se ne sme izsušiti, zato jo bo ob sušnem vremenu potrebno redno zalivati. Najbolje je, če uporabite tudi zastirko.

Bolezni in težave zelene

Med boleznimi je zelena občutljiva za zelenino listno pegavost, ki jo prepoznamo po rjavih pegah, ki se pojavijo najprej na starejših listih. Kasneje se razširijo tudi na mlade liste. Najlažje se boste bolezni izognili s kvalitetnim semenom in kolobarjenjem.
Med škodljivci na zeleni lahko najdemo predvsem listne uši, ki jih lahko zatremo s komercialnimi pripravki ali s pripravkom iz kopriv. Mlade rastline pa občasno zadišijo tudi polžem.
Če pri gomoljni zeleni opazite votle ali razpokane gomolje, je to lahko posledica pomanjkanj bora. Rastline bodo v tem primeru imele tudi rjavkaste liste. Težave lahko odpravite z dognojevanjem z gnojili, ki vsebujejo tudi bor.

Pobiranje in shranjevanje pridelka

Listno zeleno lahko začnemo pobirati že v mesecu juliju. Z nabiranjem pa lako nadaljujemo vse do zime. Gomoljno zeleno pa začnemo pobirati, ko gomolji dosežejo nekje okrog 10 cm premera. Gomolje je najbolje shraniti v pesku v hladnem prostoru brez zmrzali. Lahko pa jih tudi zamrznemo ali posušimo.

Melone – osvežujoč poletni pridelek

Neuvrščeni, Rastline, Zelenjavamelone

Matevž

Melone (dinje) so odlično sadje za poletni zajtrk, saj vsebujejo veliko vode, številne vitamine in minerale. Pri tem jih je sorazmerno enostavno gojiti, tako da ni nobenega izgovora, zakaj jih ne bi posadili tudi na svoj vrt 🙂

Kako sadimo melone

S sejanjem melon začnemo že sredi aprila, ko je potrebno v sadilne lončke posejati semena. Lončke napolnite s subtratom nekje do polovice višine, nato pa ob sami rasti sejank, počasi dodajajte substrat do vrha lončka. Sadike bodo tako počasi tvorile vedno več korenin, kar bo izboljšalo njihovo rast.
Na prosto melone presajamo šele v maju, ko je minila nevarnost slane. Med rastlinami pustite 0,5-1 m prostora, da bodo imele dovolj prostora za razraščanje.
Preverite tudi dobre in slabe sosede melone.

Pregled opravil po mesecih:

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

setev

presajanje

pobiranje

Vzgoja melon

Melone potrebujejo obilico hranil, zaradi česar jih je potrebno dobro gnojiti. Najbolje je hranila dodati v obliki zrelega hlevskega gnoja ali komposta. Dodatno jim lahko dodate tudi mineralno gnojilo bogato s kalijem, ki je pomemben za tvorbo in zorenje plodov.
Poleg hranil, bodo melone potrebovale tudi obilico vode, zaradi česar jih je ob sušnem vremenu potrebno zalivati. Okrog rastline dodajte tudi zastirko v obliki slame.

Bolezni in škodljivci melon

Med boleznimi jih najbolj ogroža bakterijska uvelost, pepelasta plesen in listna pegavost. Za zmanjšanje pojavljanja bolezni, melon ne zalivajte po listih.
Med škodljivci največ težav povzročajo polži.

Poletna solata z melonami, figami in pršutom

Za solato potrebujete:

majhno melono
12 fig (najbolje temnih)
cca. 50 g pršuta
2 žlici oljčnega olja
šop bazilike

Priprava je seveda enostavna – melono narežite na kose, fige narežite na četrtine, nato pa vse uredite na desko za serviranje ali servirni krožnik. Pokapajte z oljčnim oljem in okrasite še z baziliko.

Originalni recept (v angleščini): http://www.seriouseats.com/recipes/2015/07/fig-melon-spanish-ham-basil-salad-summer.html

Rukula – listi z bogatim okusom

Rastline, Zelenjavarukula

Matevž

Rukola je listna zelenjava, ki je zelo enostavna za vzgojo. Njeni okusni listi pa so bogati tudi s kalijem in vitaminom C.

Setev in vzgoja rukule

Gredo namenjeno rukuli najprej pripravite za setev, nato pa semena posejte na globino cca. 1 cm. Rukolo lahko sejemo vse do zgodnje pomladi pa do jeseni. Za nepretrgan pridelek jo lahko tako sejete vsaka 2-3 tedne. Med vrstami rukule pustite približno 20 cm prostora. V kolikor pa bi želeli, lahko rukulo brez težav posejete tudi med solato in radič.
Preverite tudi dobre in slabe sosede rukule.

Pregled opravil po mesecih:

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

setev

presajanje

pobiranje

Vzgoja rukule

Rukola je sicer dobro odporna na sušo, vendar jo je priporočljivo ob sušnem vremenu zalivati, da preprečimo nastanek cvetov. Ob vročem in sušnem vremenu pa jo tudi nekoliko zakrivajte, saj bodo drugače listi postali prečvrsti in ne preveč okusni.

Bolezni in škodljivci rukole

Bolezni in škodljivci rukole ne napadajo pogosto. Glavni škodljivec rukole je bolhač, ki naluknja liste. Za zatiranje bolhača lahko uporabite ekološke pripravke ali rastline zastrete s hortikulturno kopreno.

Pobiranje pridelka

Rukula bo do velikosti za nabiranje potrebovala približno 4 tedne. Z rednim nabiranjem pa boste poskrbeli, da bodo na rastlini prisotni le mladi (in najbolj okusni) listi. Rukolo režemo, ko imam razvitih 5 do 6 listov, pri čemer ne izrežite srčnih listov.

Topla solata z rukulo

Potrebujete:

2 srednje veliki čebuli
8 rezin pancete
4 vejice timijana
pest pinij
4 pesti rukule
balzamični kis
oljčno olje
parmezan
sol

Olupite in narežite čebulo na osmine. V ponvi zapečite panceto do hrustljavega. Panceto odstranite iz ponve, nato pa v njej popecite čebulo, timijan in pinije (cca. 5 min). Vrnite panceto v ponev in vse dobro premešajte. Nato prenesite na panceto, ki ste jo razporedili na krožniku. Začinite z balzamičnim kisom in okrasite z rezinami parmezana (za slednje uporabite rezalo za sir ali lupilec krompirja).