Arhiv kategorij: Bolezni

Težave pora, čebule in česna – porova rja

Bolezni, Zelenjavačebula, česen, por, porova rja

Matevž

Porova rja je glivična bolezen, ki napada por, čebulo, česen in drobnjak. Povzroča jo gliva gliva Puccinia allii, ki se prenaša z vetrom. Bolezen zelo enostavno prepoznamo po oranžnih madežih, ki se pojavijo na listih rastlin.

Porova rja ne uniči pridelka

Ker porova rja napade vse sorodne rastline iz skupine čebule in pora, je najbolje med rastlinami vzpostaviti zeleni most. Pri zelenem mostu med grede z zelenjavo iz skupine čebule dodamo grede drugih vrst zelenjave in tako otežimo razširjanje iz grede na gredo. Lahko poskusite tudi z različnimi naravnimi dodatki za krepitev rastlin kot je npr. pripravek iz njivske preslice, ki ima nekoliko protiglivičnega delovanja.

Ob pojavu porove rje na vrtu je potrebno sproti odstranjevati okužene dele rastlin. Zelo okužene liste je priporočljivo po spravilu pridelka odnesti z vrta in uničiti ali takoj vkopati, da se okužba ne razširi. Rastline, ki so okužene s porovo rjo so še vedno uporabne in jih ne rabite predhodno pobrati. Lahko pa, da bodo čebulice nekoliko manjše (na spodnji sliki je levo neokužen česen in desno česen, ki je kazal močno okužbo s porovo rjo).

Jablanov škrlup – kako zavarujemo jablane

Bolezni, Sadno drevjeglivne bolezni, jablane, škrlup

Matevž

Škrlup je najpomembnejša glivna bolezen jablan in hrušk. Jablanov škrlup povzroča glive Venturia inequalis, na hruškah pa bolezen povzroča sorodna gliva Venturia pyrina.

Kako prepoznamo jablanov škrlup

Na mladih listih najprej opazimo majhne oljnate pege. S povečevalnim steklom lahko pri teh pegah opazimo značilno razvejenost. Pozneje postanejo pege oljčno rjave do črne. Poleti lahko sredina pege odmre. Močno napadeni listi odpadejo. Na plodovih se pojavijo rjavočrne pege. Pri šibki okužbi te pege oplutenijo, pri močni pa nastanejo na kožici plodov razpoke in plodovi začnejo gniti. Če se okužijo zgodaj, se pojavijo tudi deformacije plodov. Kolikor poznejša je okužba, toliko manj je razpok in so manjše, nastajajo pege. Pri okužbi tik pred obiranjem se pojavijo simptomi šele v skladišču kot majhne črne pege.

Potek bolezni

Gliva, ki povzroča jablanov škrlup lahko na vrtu prezimi na dva načina. Navadna preživi zimo v odpadlem listju. Pri močnem napadu, bujni rasti dreves in idealnih možnostih okužbe v poznem poletju in jeseni lahko gliva prezimi tudi v brstih in poganjkih.
Na okuženem odpadlem listju se jeseni začne razvijati micelij, ki razvije plodišča. Spomladi se iz njih sprostijo spore. Vlažno in toplo vreme pospeši ravoj in sproščanje spor, ki navadno dozorijo v času cvetenja jablan. Veter spore raznese na liste jablan. Mladi listi so odlična priložnost za okužbo, medtem ko so starejši listi bolj odporni na okužbo. Tudi v tej fazi lahko suho vreme zavre razširjanje spor, saj le-te potrebujejo vlago za razvoj in okužbo.
Po 2-3 tednih se na okuženih listih pojavijo razmnoževalne strukture glive, ki proizvajajo poletne trose, s katerimi se škrlup lahko razširi med drevesi.

Kako zaščitimo jablane

Za preprečevanje škrlupa jablane škropimo od brstenja dlje. Po izdatnejšem dežju zimski trosi okužujejo mlade liste na drevju, če teh nismo prej poškropili z enim izmed sistemičnih fungicidov. Če so okuženi plodiči, se okužbe lahko poznajo vse do obiranja. Največja nevarnost za pojav bolezni je od aprila do sredine julija.

Na število škropljenj vpliva predvsem količina padavin med posameznima škropljenjema. Škropljenje ponavljamo vsakih 8 do 10 dni vse do konca junija, dokler drevje intenzivno raste in dokler so še zimski trosi škrlupa v odpadlem starem listju. Kasneje so lahko presledki med škropljenjem 2 do 3 tedne, odvisno od vremena. Pripravki, ki jih lahko uporabljamo so npr. Antracol, Zato 50 WG ali ekološke pripravke kot je npr. Bio Plantell Natur. V času mirovanja pa lahko za zatiranje in preprečevanje uporabljamo bakrove pripravke.

Bolezni paradižnika – kako jih hitro prepoznamo

Boleznibolezni, paradižnik

Matevž

Visoke temperature in suša ali močnejši nalivi navadno prineseje s seboj povečan stres za rastline, ki so tako tudi bolj občutljive na pojav bolezni. Paradižnik pri tem ni izjema. Najbolj pogoste bolezni paradižnika so nekatere glivne bolezni in pomanjkanje kalcija.

Glivne bolezni paradižnika

Krompirjeva plesen

Krompirjevo plesen povzroča gliva Phytophthora infestans. Bolezen prepoznamo po črnečih konicah listov. Listi začnejo nato gniti, hitro uvenijo in porjavijo. Med vlažnim vremenom lahko ob temnih pegah opazimo nežno belo glivno rast. Rjava področja se lahko pojavijo tudi na steblih in na zelenih plodovih.
Okužene rastline izkopljite iz grede in jih zakopljite vsaj 45 cm globoko, odložite med biološke odpadke ali pa sežgite.
Najboljši način zaščite je redno kolobarjenje.

Žametna pegavost paradižnika

Žametno pegavost paradižnika povzroča gliva Cladosporium fulvum. Pojavlja se v rastlinjakih in plastenjakih, kjer je navadno visoka zračna vlaga. Bolezen prepoznamo po rumenih žametnih pegah, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Pege so na spodnji strani zelenkasto-sive barve.
Najenostavneje boste bolezen preprečili z ustreznim prezračevanjem, ki bo znižalo zračno vlago. Hkrati poskrbite tudi, da bo zrak okrog rastlin lepo krožil. V ta namen odstranjujte zalistnike in počasi propadajoče stare liste.

Črna pegavost paradižnika

Črno pegavost paradižnika povzročata glivi Alternaria tomatophila in A. porri f.sp. solani. Odgovarja jima deževno vreme in nekoliko višje temperature med 20 in 30°C. Prezimita na rastlinskih ostankih na tleh, iz katerih se potem s sporami razširita med rastlinami, ki jih okužita preko ran, listnih rež, ali celo neposredno preko površine lista.
Bolezen lahko prepoznamo po črnih pegah, ki se pojavijo na listih, steblih in plodovih. Navadno so kroglaste oblike in imajo koncentrične kroge, ki jim dajejo videz tarče.
Pred boleznijo se zavarujemo predvsem s kolobarjenjem in sajenjem sadik v zadostnem razmaku, ki dovoljujejo kroženje zraka med rastlinami.

Pomanjkanje kalcija

Ob pomanjkanju kalcija lahko pri paradižniku pride do gnitja na dnu plodu (nasprotni konec od peclja). Čeprav je to posledica pomanjkanja kalcija pa nikakor ne pomeni, da je kalcija v tleh premalo. V resnici je to zgolj posledica suše (oz. neenakomerne oskrbe z vodo) ali prekomernega gnojenja z dušikom. Podobno lahko do tega pride tudi pri previsokih temperaturah. Do pomanjkanja pride, ker rastlina ne more dovolj hitro načrpati dovolj kalcija, ne ker bi ga bilo premalo v tleh.
Za preprečevanje je najbolje poskrbeti, da bodo rastline vedno ustrezno zalite in da ne pretiravate z gnojili – predvsem z dušikom, ki vzpodbuja rast nadzemnega dela rastline. Foliarno škropljenje s kalcijem navadno ni učinkovito, saj se kalcij težko privzame preko listov in prenese v plodove. Dodatno pa lahko dušik v teh pripravkih (pogosto gre za kalcijev nitrat) vzpodbuja razrast poganjkov in tako poslabša stanje.

Hruševa rja napada sadna in okrasna drevesa

Bolezni, Sadno drevjeglivne bolezni, hruške

Matevž

Hruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

Sredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.