Arhiv kategorij: Bolezni

hruševa rja

Hruševa rja napada sadna in okrasna drevesa

hruševa rjaHruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

hruševa rjaSredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.

bakterijski rak koščičarjev

Bakterijski rak koščičastega sadja

bakterijski rak koščičarjevBakterijski rak koščičastega sadja je pogosta bolezen sliv in češenj. Pojavi pa se lahko tudi na marelicah, breskvah in okrasnih sorodnikih kot so npr. japonske češnje ali lovorikovec.

Kaj je bakterijski rak?

Bakterijski rak je bolezen, ki jo povzroča skupina sorodnih bakterij, ki okužijo stebla in liste sliv, češenj in sorodnih rastlin. Bolezen prepoznamo po značilnih mrtvih deli stebel in debel, ki so poglobljeni in pogosto sproščajo želatinasto tekočino. Pojavljati se začnejo spomladi ali zgodaj poleti. Če se okužba razširi okrog celotne veje, bo slednja propadla, saj bakterije uničijo prevajalna tkiva. Ob okužbi listov, se na njih pojavijo rjavkaste pege, ki kasneje izpadejo.

Biologija patogena

Bakterijski rak povzročajo bakterije Pseudomonas syringae pv. morsprunorum in P. syringae pv. syringae. Prva je omejena izključno na slive, češnje in sorodnike iz rodu Prunus (marelice, breskve, mandlji in okrasni predstavniki kot lovorikovec, japonske češnje, češnjelika sliva, itd.), medtem ko ima P. syringae pv. syringae širši nabor gostiteljev.
Bakterije se pojavljajo na površini listov, na katerih lahko ob vlažnem vremenu, preko listnih rež preidejo v notranjost rastline in povzročijo značilne pege in luknje.
Rakaste tvorbe pa nastanejo, ko bakterije vdrejo v steblo preko rane. V rastlini se nato počasi širijo preko poletja, jeseni in zime. Šele spomladi postanejo aktivnejše, kar lahko hitro razširi rakasto tvorbo in vodi v propad veje.

Zatiranje bolezni

Najlažje so preprečujemo tako, da občutljive vrste dreves obrezujemo šele v juliju in avgustu. Takrat je les že dovolj otrdel, da vsebuje več zaščitnih snovi, hkrati pa nižja vlaga zmanjšuje možnost razširjanja okužbe.
Pri obolelih rastlinah izrežite vse okužene dele in rane zaščitite s premazom. Odrezane veje zažgite ali zavrzite na odpad (ne uporabiti za kompost ali zastirko).

črna listna pegavost

10 enostavnih nasvetov za preprečevanje bolezni rastlin

Z nekaj enostavnimi koraki za preprečevanje bolezni lahko poskrbite, da se bodo povzročitelji bolezni na vašem vrtu pojavili precej redkeje kot sicer.

  1. preprečevanje bolezniRedno odstranjujte odmrl rastlinski material, ki je največkrat vir okužbe v novi sezoni.
  2. Previdno izbirajte sadike in semena. Kupujte le pri preverjenih prodajalcih.
  3. Na zelenjavnem vrtu kolobarite. Iste vrste rastlin ne posadite na mesto, kjer so rasle okužene rastline te vrste.
  4. Ne prehitevajte s sajenjem zgodaj v sezoni. Mraz lahko poškoduje rastline in poveča možnost okužbe.
  5. Uporabljajte zastirko. Zmanjšala bo izparevanje vode iz tal, kar pomeni, da rastline ne bodo izpostavljene suši. Zatira pa tudi plevele, ki z vašimi rastlinami tekmujejo za hranila in vodo.
  6. Ne sadite rastlin preveč na gosto. Slabo kroženje zraka med rastlinami povečuje možnost za okužbo.
  7. Zalivajte zgodaj zjutraj, da se rastline čez dan posušijo. Mokri listi so ponoči idealno mesto za razvoj okužbe. Preverite kako pravilno zalivamo rastline.
  8. Okužene dele rastlin sproti odstranjujte, s čimer boste preprečevali razširjanje bolezni po in med rastlinami.
  9. Rastline redno gnojite, vendar pazite, da ne boste pretiravali z dušikom, ki vzpodbuja rast nežnih listov občutljivih na bolezni.
  10. Redno zatirajte tudi škodljivce (predvsem žuželke), ki poškodujejo rastline in omogočijo vdor povzročiteljem bolezni.
štorovka

Štorovke

štorovka

Štorovka spada med odprtotrosne glive, ki tvorijo značilna trosišča (gobe). Trosišča poženejo na in ob štorih odmrlih dreves, ki so propadla kot posledica okužbe s to glivo. Med rastlinami se razširja z micelijem in preko direktnega stika med koreninami rastlin.

Simptomi

Najočitnejši znak okužbe so omenjena plodišča in seveda vidno propadanje rastline. Dodatno pa lahko pod skorjo napadenih dreves najdemo še bel pahljačasto razrasel micelij. Med koreninami pa lahko opazimo temne, vezalkam podobne strukture – rizomorfe, ki služijo iskanju novih gostiteljev.

Napadene rastline so zavrte v rasti in kažejo prezgodnje rumenenje in odpadanje listov. Prihaja pa tudi do odmiranja vej in na koncu do propada stebla oz. debla. Velika drevesa lahko propadejo v nekaj letih, medtem ko mlada drevesa in grmovnice propadejo kmalu po prvih simptomih bolezni.

Občutljive rastline

  • Breza (Betula)
  • panešpljica (Cotoneaster)
  • forzicija (Forsythia)
  • hortenzija (Hydrangea)
  • kalina (Ligustrum)
  • jablana (Malus)
  • potonike (Peonia)
  • marelice, breskve, itd. (Prunus)
  • rododendroni in azaleje (Rhododendron)
  • ribez (Ribes)
  • vrtnice (Rosa)
  • vrbe (Salix)
  • španski bezeg (Syringa)
  • brogovita (Viburnum)
  • glicinija (Wisteria)

Manj občutljive rastline

  • javor jesenovec (Acer negundo), ne pa tudi druge vrste javorjev
  • kivi (Actinida)
  • oslezovec (Abutilon)
  • bambusi
  • drevesasta vetrnica (Carpenteria)
  • cigarovec (Catalpa)
  • celastrum (Celastrus)
  • kitajska plavica (Ceratostigma)
  • judeževec (Cercis)
  • japonska kutina (Chaenomeles)
  • srobot (Clematis)
  • ruj (Cotinus)
  • fotergila (Fothergilla)
  • hebe (Hebe)
  • črni oreh (Juglans nigra), ne pa tudi navadni oreh (Juglans regia)
  • kerija (Kerria)
  • pasijonka (Passiflora)
  • flomis (Phlomis)
  • pieris (Pieris)
  • hrast (Quercus)
  • octovec (Rhus)
  • romneja (Romneya)
  • sarkokoka (Sarcococca)
  • tamariša (Tamarix)
  • tisa (Taxus)

Zaščita

Kemična zaščita še ni možna. Odstranite okužene rastline, pri čemer poskusite odstraniti tudi čim večji del korenin. Po potrjeni okužbi na vrt sadite predvsem odporne vrste rastlin.