Arhiv kategorij: Bolezni

jabolčni škrlup

Jablanov škrlup – kako zavarujemo jablane

Matevž

jabolčni škrlup

Škrlup je najpomembnejša glivna bolezen jablan in hrušk. Jablanov škrlup povzroča glive Venturia inequalis, na hruškah pa bolezen povzroča sorodna gliva Venturia pyrina.

Kako prepoznamo jablanov škrlup

Na mladih listih najprej opazimo majhne oljnate pege. S povečevalnim steklom lahko pri teh pegah opazimo značilno razvejenost. Pozneje postanejo pege oljčno rjave do črne. Poleti lahko sredina pege odmre. Močno napadeni listi odpadejo. Na plodovih se pojavijo rjavočrne pege. Pri šibki okužbi te pege oplutenijo, pri močni pa nastanejo na kožici plodov razpoke in plodovi začnejo gniti. Če se okužijo zgodaj, se pojavijo tudi deformacije plodov. Kolikor poznejša je okužba, toliko manj je razpok in so manjše, nastajajo pege. Pri okužbi tik pred obiranjem se pojavijo simptomi šele v skladišču kot majhne črne pege.

Potek bolezni

Gliva, ki povzroča jablanov škrlup lahko na vrtu prezimi na dva načina. Navadna preživi zimo v odpadlem listju. Pri močnem napadu, bujni rasti dreves in idealnih možnostih okužbe v poznem poletju in jeseni lahko gliva prezimi tudi v brstih in poganjkih.
Na okuženem odpadlem listju se jeseni začne razvijati micelij, ki razvije plodišča. Spomladi se iz njih sprostijo spore. Vlažno in toplo vreme pospeši ravoj in sproščanje spor, ki navadno dozorijo v času cvetenja jablan. Veter spore raznese na liste jablan. Mladi listi so odlična priložnost za okužbo, medtem ko so starejši listi bolj odporni na okužbo. Tudi v tej fazi lahko suho vreme zavre razširjanje spor, saj le-te potrebujejo vlago za razvoj in okužbo.
Po 2-3 tednih se na okuženih listih pojavijo razmnoževalne strukture glive, ki proizvajajo poletne trose, s katerimi se škrlup lahko razširi med drevesi.

Kako zaščitimo jablane

Za preprečevanje škrlupa jablane škropimo od brstenja dlje. Po izdatnejšem dežju zimski trosi okužujejo mlade liste na drevju, če teh nismo prej poškropili z enim izmed sistemičnih fungicidov. Če so okuženi plodiči, se okužbe lahko poznajo vse do obiranja. Največja nevarnost za pojav bolezni je od aprila do sredine julija.

Na število škropljenj vpliva predvsem količina padavin med posameznima škropljenjema. Škropljenje ponavljamo vsakih 8 do 10 dni vse do konca junija, dokler drevje intenzivno raste in dokler so še zimski trosi škrlupa v odpadlem starem listju. Kasneje so lahko presledki med škropljenjem 2 do 3 tedne, odvisno od vremena. Pripravki, ki jih lahko uporabljamo so npr. Antracol, Zato 50 WG ali ekološke pripravke kot je npr. Bio Plantell Natur. V času mirovanja pa lahko za zatiranje in preprečevanje uporabljamo bakrove pripravke.

bolezni paradižnika

Bolezni paradižnika – kako jih hitro prepoznamo

Matevž

bolezni paradiznikaVisoke temperature in suša ali močnejši nalivi navadno prineseje s seboj povečan stres za rastline, ki so tako tudi bolj občutljive na pojav bolezni. Paradižnik pri tem ni izjema. Najbolj pogoste bolezni paradižnika so nekatere glivne bolezni in pomanjkanje kalcija.

Glivne bolezni paradižnika

Krompirjeva plesen

Krompirjevo plesen povzroča gliva Phytophthora infestans. Bolezen prepoznamo po črnečih konicah listov. Listi začnejo nato gniti, hitro uvenijo in porjavijo. Med vlažnim vremenom lahko ob temnih pegah opazimo nežno belo glivno rast. Rjava področja se lahko pojavijo tudi na steblih in na zelenih plodovih.
Okužene rastline izkopljite iz grede in jih zakopljite vsaj 45 cm globoko, odložite med biološke odpadke ali pa sežgite.
Najboljši način zaščite je redno kolobarjenje.

Žametna pegavost paradižnika

Žametno pegavost paradižnika povzroča gliva Cladosporium fulvum. Pojavlja se v rastlinjakih in plastenjakih, kjer je navadno visoka zračna vlaga. Bolezen prepoznamo po rumenih žametnih pegah, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Pege so na spodnji strani zelenkasto-sive barve.
Najenostavneje boste bolezen preprečili z ustreznim prezračevanjem, ki bo znižalo zračno vlago. Hkrati poskrbite tudi, da bo zrak okrog rastlin lepo krožil. V ta namen odstranjujte zalistnike in počasi propadajoče stare liste.

Črna pegavost paradižnika

Črno pegavost paradižnika povzročata glivi Alternaria tomatophila in A. porri f.sp. solani. Odgovarja jima deževno vreme in nekoliko višje temperature med 20 in 30°C. Prezimita na rastlinskih ostankih na tleh, iz katerih se potem s sporami razširita med rastlinami, ki jih okužita preko ran, listnih rež, ali celo neposredno preko površine lista.
Bolezen lahko prepoznamo po črnih pegah, ki se pojavijo na listih, steblih in plodovih. Navadno so kroglaste oblike in imajo koncentrične kroge, ki jim dajejo videz tarče.
Pred boleznijo se zavarujemo predvsem s kolobarjenjem in sajenjem sadik v zadostnem razmaku, ki dovoljujejo kroženje zraka med rastlinami.

Pomanjkanje kalcija

Ob pomanjkanju kalcija lahko pri paradižniku pride do gnitja na dnu plodu (nasprotni konec od peclja). Čeprav je to posledica pomanjkanja kalcija pa nikakor ne pomeni, da je kalcija v tleh premalo. V resnici je to zgolj posledica suše (oz. neenakomerne oskrbe z vodo) ali prekomernega gnojenja z dušikom. Podobno lahko do tega pride tudi pri previsokih temperaturah. Do pomanjkanja pride, ker rastlina ne more dovolj hitro načrpati dovolj kalcija, ne ker bi ga bilo premalo v tleh.
Za preprečevanje je najbolje poskrbeti, da bodo rastline vedno ustrezno zalite in da ne pretiravate z gnojili – predvsem z dušikom, ki vzpodbuja rast nadzemnega dela rastline. Foliarno škropljenje s kalcijem navadno ni učinkovito, saj se kalcij težko privzame preko listov in prenese v plodove. Dodatno pa lahko dušik v teh pripravkih (pogosto gre za kalcijev nitrat) vzpodbuja razrast poganjkov in tako poslabša stanje.

hruševa rja

Hruševa rja napada sadna in okrasna drevesa

Matevž

hruševa rjaHruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

hruševa rjaSredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.

bakterijski rak koščičarjev

Bakterijski rak koščičastega sadja

Matevž

bakterijski rak koščičarjevBakterijski rak koščičastega sadja je pogosta bolezen sliv in češenj. Pojavi pa se lahko tudi na marelicah, breskvah in okrasnih sorodnikih kot so npr. japonske češnje ali lovorikovec.

Kaj je bakterijski rak?

Bakterijski rak je bolezen, ki jo povzroča skupina sorodnih bakterij, ki okužijo stebla in liste sliv, češenj in sorodnih rastlin. Bolezen prepoznamo po značilnih mrtvih deli stebel in debel, ki so poglobljeni in pogosto sproščajo želatinasto tekočino. Pojavljati se začnejo spomladi ali zgodaj poleti. Če se okužba razširi okrog celotne veje, bo slednja propadla, saj bakterije uničijo prevajalna tkiva. Ob okužbi listov, se na njih pojavijo rjavkaste pege, ki kasneje izpadejo.

Biologija patogena

Bakterijski rak povzročajo bakterije Pseudomonas syringae pv. morsprunorum in P. syringae pv. syringae. Prva je omejena izključno na slive, češnje in sorodnike iz rodu Prunus (marelice, breskve, mandlji in okrasni predstavniki kot lovorikovec, japonske češnje, češnjelika sliva, itd.), medtem ko ima P. syringae pv. syringae širši nabor gostiteljev.
Bakterije se pojavljajo na površini listov, na katerih lahko ob vlažnem vremenu, preko listnih rež preidejo v notranjost rastline in povzročijo značilne pege in luknje.
Rakaste tvorbe pa nastanejo, ko bakterije vdrejo v steblo preko rane. V rastlini se nato počasi širijo preko poletja, jeseni in zime. Šele spomladi postanejo aktivnejše, kar lahko hitro razširi rakasto tvorbo in vodi v propad veje.

Zatiranje bolezni

Najlažje so preprečujemo tako, da občutljive vrste dreves obrezujemo šele v juliju in avgustu. Takrat je les že dovolj otrdel, da vsebuje več zaščitnih snovi, hkrati pa nižja vlaga zmanjšuje možnost razširjanja okužbe.
Pri obolelih rastlinah izrežite vse okužene dele in rane zaščitite s premazom. Odrezane veje zažgite ali zavrzite na odpad (ne uporabiti za kompost ali zastirko).