hruške

Prehranske vlaknine so pomembna skupina hranil, ki pravzaprav niso hranila. Kljub temu pa so zelo pomemben del naše prehrane, saj znižujejo nevarnost infarkta, visokega pritiska in bolezni srca. Na žalost pa je velika verjetnost, da jih ne zaužijete dovolj.

Zakaj prehranske vlaknine

Prehranske vlaknine so nekaj, kar telo potrebuje, vendar nikoli zares ne prebavi. V prehrani jih najdemo v dveh oblikah – topni in netopni obliki. Večina rastlinskih živil vsebuje različno kombinacijo obeh skupin vlaknin. Topne vlaknine se v želodcu spremenijo v gel, ki povečuje sitost in se počasi razgrajuje. Pomagajo pri zniževanju holesterola in krvnega sladkorja. Netopne vlaknine pa ostanejo nespremenjene vse do debelega črevesa, kjer pomagajo pri lajšanju premikanja hrane skozi prebavilo.
Premalo vlaknin v prehrani lahko vodi do zaprtja, težav pri nadzorovanju krvnega sladkorja in apetita. Slednje je prevsem posledica tega, da se zaradi vlaknin v prehrani počutimo bolj site. Pravtako pa ni priporočeno pretiravati – sploh pri prehodu iz prehrane z malo na prehrano z veliko vlakninami. Preveč vlanin lahko močno pospeši prebavo, zaradi česar bomo slabše izkoristili hrano.

Kakšna je torej priporočena količina prehranskih vlaknin?

Ženske pod 50. letom starosti bi morale dnevno zaužiti okrog 25 g vlaknin, moški pa 38 g. To ustreza nekako 15 rezinam kruha iz polnovrednega kruha. Odrasli nad 50. letom starosti potrebujejo nekoliko manj vlaknin – 30 g moški in 21 g ženske. Na srečo pa prehranske vlaknine dobimo zelo enostavno tudi z zelenjavo, ki jo lahko vzgojite na lastnem vrtu.

Zelenjava in sadje bogato s prehranskimi vlakninami

Grah

Grah je dober vir prehranskih vlaknin, saj bomo s 100g graha zaužili 5 g vlaknin. Je tudi enostaven za vzgojo in ga lahko uporabimo v številnih jedeh.

Artičoke

Povprečna artičoka vsebuje 13,2 g prehranskih vlaknin. Čeprav so pomemben sredozemski pridelek, so pri nas morda nekoliko zapostavljene. In povsem neupravičeno bi lahko dodali!

Brokoli

Brokoli vsebuje 2,6 g vlaknin na 100 g socvetij. S 100 g brokolija boste tako že skoraj zapolnili vašo dnevno potrebo po vlakninah.

Robide in maline

Podobno kot pri zelenjavi, lahko veliko vlaknin najdemo tudi v plodovih robid in malin. V robidah boste tako našli 5 g, v malinah pa 7 g prehranskih vlaknin na 100 g teh okusnih plodov.

Tudi s hruškami boste zaužili prehranske vlaknine (3 g/ 100 g plodu), zaradi česar jih le dodajte v različne sladice in sadne solate.

Hruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

Sredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.

Okusni vrt

Arhiv oznak: hruške

Prehranske vlaknine iz domačega vrta