Arhiv oznak: robidnice

prehranske vlaknine

Prehranske vlaknine iz domačega vrta

zdrava prehrana, , , ,
Matevž

prehranske vlakninePrehranske vlaknine so pomembna skupina hranil, ki pravzaprav niso hranila. Kljub temu pa so zelo pomemben del naše prehrane, saj znižujejo nevarnost infarkta, visokega pritiska in bolezni srca. Na žalost pa je velika verjetnost, da jih ne zaužijete dovolj.

Zakaj prehranske vlaknine

Prehranske vlaknine so nekaj, kar telo potrebuje, vendar nikoli zares ne prebavi. V prehrani jih najdemo v dveh oblikah – topni in netopni obliki. Večina rastlinskih živil vsebuje različno kombinacijo obeh skupin vlaknin. Topne vlaknine se v želodcu spremenijo v gel, ki povečuje sitost in se počasi razgrajuje. Pomagajo pri zniževanju holesterola in krvnega sladkorja. Netopne vlaknine pa ostanejo nespremenjene vse do debelega črevesa, kjer pomagajo pri lajšanju premikanja hrane skozi prebavilo.
Premalo vlaknin v prehrani lahko vodi do zaprtja, težav pri nadzorovanju krvnega sladkorja in apetita. Slednje je prevsem posledica tega, da se zaradi vlaknin v prehrani počutimo bolj site. Pravtako pa ni priporočeno pretiravati – sploh pri prehodu iz prehrane z malo na prehrano z veliko vlakninami. Preveč vlanin lahko močno pospeši prebavo, zaradi česar bomo slabše izkoristili hrano.

Kakšna je torej priporočena količina prehranskih vlaknin?

Ženske pod 50. letom starosti bi morale dnevno zaužiti okrog 25 g vlaknin, moški pa 38 g. To ustreza nekako 15 rezinam kruha iz polnovrednega kruha. Odrasli nad 50. letom starosti potrebujejo nekoliko manj vlaknin – 30 g moški in 21 g ženske. Na srečo pa prehranske vlaknine dobimo zelo enostavno tudi z zelenjavo, ki jo lahko vzgojite na lastnem vrtu.

Zelenjava in sadje bogato s prehranskimi vlakninami

Grah

Grah je dober vir prehranskih vlaknin, saj bomo s 100g graha zaužili 5 g vlaknin. Je tudi enostaven za vzgojo in ga lahko uporabimo v številnih jedeh.

Artičoke

Povprečna artičoka vsebuje 13,2 g prehranskih vlaknin. Čeprav so pomemben sredozemski pridelek, so pri nas morda nekoliko zapostavljene. In povsem neupravičeno bi lahko dodali!

Brokoli

Brokoli vsebuje 2,6 g vlaknin na 100 g socvetij. S 100 g brokolija boste tako že skoraj zapolnili vašo dnevno potrebo po vlakninah.

Robide in maline

Podobno kot pri zelenjavi, lahko veliko vlaknin najdemo tudi v plodovih robid in malin. V robidah boste tako našli 5 g, v malinah pa 7 g prehranskih vlaknin na 100 g teh okusnih plodov.

Hruške

Tudi s hruškami boste zaužili prehranske vlaknine (3 g/ 100 g plodu), zaradi česar jih le dodajte v različne sladice in sadne solate.

Tayberry

Tayberry – okusen križanec maline in robide

Grmovnice, Rastline, ,
Matevž

TayberryTayberry je jagodičevje, ki je nastalo s križanjem robide in maline in se imenuje po škotski reki Tay. Njegovi plodovi se odlikujejo z nizko kaloričnostjo in visoko vsebnostjo mineralov, vitaminov in antioksidantov. Če imate na vrtu prostor za le en grmiček jagodičevja, je tayberry odlična izbira.

Poskrbite za svoj tayberry

Sadike posadite na enak način kot robide, pri čemer lahko rastline sadite nekoliko bliže med seboj, saj imajo v primerjavi s starševsko robido, manj bujno rast. Še vedno pa potrebujejo cca. 1 m prostora. Zaradi nekoliko krajših poganjkov, jih lahko gojite tudi s podpornimi količki, vendar je vzgoja s horizontalno napetimi žicami varnejša, saj izboljša prezračenost in zmanjšuje možnost za razvoj bolezni.
Nasprotno pa je rastlina bolje kot robida ali malina odporna na sušo (prvo leto nekoliko slabše) in zmrzal. Najbolje bo uspevala na sončnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte organsko snov v obliki komposta. Na težjih tleh pa v dno sadilne jame vmešajte še nekaj grobega peska, saj rastlina slabše prenaša zastajanje vode.

Obrezovanje tayberry-ja

Obrezovanje je zelo enostavno. Rastlina podobno kot številne maline rodi na lanskih poganjkih, zaradi česar letošnje poganjke pustite za naslednjo sezono. Letošnje poganjke pa po zaključku plodenja porežite do tal.

Pobiranje pridelka

Plodovi bodo na grmičku dozorevali postopoma od začetka julija naprej. Najbolje jih je kot maline odtrgati s plodiščem vred in do uporabe skladiščiti v hladilniku.

Jagodičje s sorbetom iz maskarpona

Potrebujete:

  • 4 merice jagod
  • 4 merice malin
  • 2 merici tayberries
  • 1 merico rdečega ribeza
  • 1 merico belega ribeza
  • 270 g sladkorja v prahu
  • 350 ml mrzle vode
  • 2 žlici pomarančnega soka
  • 250 g maskarpona
  • 3 vejice mete

Raztopite sladkor v prahu v vodi in zavrtite. Nekoliko zgostite in ohladite. Dodajte pomarančni sok in z metlico umešajte maskarpone. Prelijte v posodo za zamrzovanje in postavite v zmrzovalnik. Vsake pol ure premešajte. Po kakšni uri in pol je sorbet pripravljen.
Operite in pripravite jagodičevje. Po želji mu lahko dodate nekaj likerja Cointreau. Na grobo pretlačite jagodičevje, tako da bo nastala mešanica kosov in soka. Pokrijte in pustite stati 1-1,5 ure.
Za serviranje pripravite ohlajene posodice in vanje z žlico prenesite sorbet, ki ga prekrijete z mešanico jagodičevja. Za okras na vrh dodajte še nekaj listo mete in potresite s sladkorjem v prahu.

Robidnice (maline, robide) navdušujejo z okusom

Grmovnice, Rastline,
Matevž

RobidniceMed zelo priljubljene koristne grmičevje spadajo tudi robidnice kot so npr. maline in robide, ki jih prištevamo k istemu rodu Rubus.

Robidnice so odličen vir vitamina C in prehranskih vlaknin. Vsebujejo pa tudi vitamina A in K.

Kam posadimo robidnice

Robidnice ima najraje s humusom bogata, dobro odcedna tla z rahlo kislim pH (6.0-6.5). Robide so pri tem nekoliko bolj odporne na težka tla in z njimi povezane bolezni rastlin. Pri sajenju malin in robid se moramo izogniti rastiščem, kjer so pred tem rastla sadna drevesa ali vinska trta, saj lahko pride do nastanka tumorja koreninskega vratu, ki ga povzroča bakterija Agrobacterium tumefaciens. Prav tako pa jim po možnosti namenimo prostor odmaknjen od gred, na katerih gojimo razhudnikovke (nrp. jajčevci, paradižnik, paprika, itd.).

Kako posadimo maline in robide

Maline in robide navadno gojimo v vrstah. Rastline posadimo nekoliko globje, kot so bile posajeje v vrtnariji. Med posameznimi rastlinami pustimo 60 cm razmaka, medtem ko naj bo med vrstami vsaj 2 m razmaka.
Vse vrste robidnic navadno gojimo ob podpori, s čimer izboljšamo kvaliteto plodov in so olajšamo pobiranje. Izberemo lahko “T” ali “V” način podpore, ki pa ne vplivata na rast in plodenje. Pri “T” načinu je podporna žica pritrjena na podpornike, ki so oblikovani v obliki črke “T” ali v obliki križa. Pri “V” načinu pa po dva podpornika oblikujeta črko “V”.

Oskrba malin in robid

Obrezovanje malin

Korenine malin in robin so trajne, medtem ko so poganjki dvoletni. Pri tem ločimo enkrat in dvakrat rodne maline. Enkrat rodne maline rodijo sredi poletja. Pri teh vrstah po obiranju porežemo poganjke do tal, saj ne bodo več rodili. Pri dvakrat rodnih malinah pa bodo poganjki rodili najprej v jeseni, nato pa še poleti prihodnje leto. Poganjki so torej dvoletni in zaključijo svojo rodnost poleti. Takrat vse plodne poganjke porežemo do tal. Jeseni pa po obiranju poganjke pustimo, saj bodo ponovno rodili prihodnje leto. Odrežemo jim lahko samo suh vrhnji del, na katerem so se razvijali plodovi te sezone. Letošnje in lanske poganjke boste hitro ločili po barvi. Novi poganjki so zelenkasti, medtem ko lanske poganjke prekriva tanka rjava skorja.

Dodatno preko sezone z rednim obrezovanjem vzdržujemo dobro osvetljenost in prezračenost rastlin. Poskusite vzdrževati približno 40 cm široko vrsto poganjkov. Vse poganjke, ki zrastejo izven te širine pa enostavno odstranite. Rezultat obrezovanja naj bi bilo približno 8-10 poganjkov na pol metra dolžine vrste.

Obrezovanje robid

Robide obrezujemo spomladi, ko grm očedimo in po potrebi zredčimo. Takrat odstranimo vse odmrle, poškodovane in šibke poganjke. Preostale poganjke pa po potrebi zredčimo na do pet močnih poganjkov. Preko poletja poganjke nekoliko krajšamo, tako da bodo stranski poganjki nosili nekje 3-5 brstov. Po potrebi pa zredčite tudi nove poganjke, ki so pognali iz tal. Po obiranju poganjke, ki so rodili porežemo do tal, saj so zaključili s plodenjem.

Zalivanje

Robidnice imajo plitev koreninski sistem, kar pomeni, da bodo rastline ob močnejši suši potrebovale izdatno zalivanje. Za zmanjšanje potrebe po vodi uporabljajte zastirko in redno odstranjujte plevele, ki bodo z robidnicami tekmovali za vodo.

Gnojenje

Rastline moramo vsako leto pognojiti s popolnim mineralnim gnojilom (10-10-10). Za boljšo izrabo hranil in vode je potrebno omejiti razrast plevelov, kar najlažje doseženo z zastirko.

Bolezni malin in robid

Čeprav lahko pri malinah najdemo kar nekaj bolezni, je najnevarnejša malinova sušica. Slednja povzroča odmiranje lubja, kar vodi v propad poganjkov. Pri tem pa je sušico sorazmerno lahko preprečevati, saj se najpogosteje pojavlja v zanemarjenih in pregostih nasadih. Že med rastjo odstranjujte odvečne poganjke, s čimer boste zagotovili ustrezno gostoto in dobro prezračenost nasada.

Pri malinah lahko najdemo tudi nekaj virusnih obolenj, ki pa jih najlažje preprečimo s sajenjem zdravega rastlinskega materiala preverjenih gojiteljev.

Nekatere sorte robidnic

Malina ‘Willamette’ je zelo pogosta zgodnja sorta malin z rdečimi plodovi. Primerna je za predelavo v sok ali marmelado.

Malina ‘Polka’ je dvakrat rodna sorta maline. Sorta bujno obrodi. Plodovi so veliki in temno rdeči. Rodi od sredine do prvega mraza in na istih poganjkih še prihodnjega julija.

Robida ‘Nessy’ je sorta robide brez trnov. Plodovi so temni in bleščeči. Rodi med sredino avgusta in prvimi pozebami.

Robida ‘Chester Thornless’ je še ena sorta robide brez trnov. Rodi od sredine avgusta do prvih zmrzali. Plodovi so čvrsti in odlični za zmrzovanje ali marmelado.