Arhiv oznak: vlaknine

prehranske vlaknine

Prehranske vlaknine iz domačega vrta

Matevž

prehranske vlakninePrehranske vlaknine so pomembna skupina hranil, ki pravzaprav niso hranila. Kljub temu pa so zelo pomemben del naše prehrane, saj znižujejo nevarnost infarkta, visokega pritiska in bolezni srca. Na žalost pa je velika verjetnost, da jih ne zaužijete dovolj.

Zakaj prehranske vlaknine

Prehranske vlaknine so nekaj, kar telo potrebuje, vendar nikoli zares ne prebavi. V prehrani jih najdemo v dveh oblikah – topni in netopni obliki. Večina rastlinskih živil vsebuje različno kombinacijo obeh skupin vlaknin. Topne vlaknine se v želodcu spremenijo v gel, ki povečuje sitost in se počasi razgrajuje. Pomagajo pri zniževanju holesterola in krvnega sladkorja. Netopne vlaknine pa ostanejo nespremenjene vse do debelega črevesa, kjer pomagajo pri lajšanju premikanja hrane skozi prebavilo.
Premalo vlaknin v prehrani lahko vodi do zaprtja, težav pri nadzorovanju krvnega sladkorja in apetita. Slednje je prevsem posledica tega, da se zaradi vlaknin v prehrani počutimo bolj site. Pravtako pa ni priporočeno pretiravati – sploh pri prehodu iz prehrane z malo na prehrano z veliko vlakninami. Preveč vlanin lahko močno pospeši prebavo, zaradi česar bomo slabše izkoristili hrano.

Kakšna je torej priporočena količina prehranskih vlaknin?

Ženske pod 50. letom starosti bi morale dnevno zaužiti okrog 25 g vlaknin, moški pa 38 g. To ustreza nekako 15 rezinam kruha iz polnovrednega kruha. Odrasli nad 50. letom starosti potrebujejo nekoliko manj vlaknin – 30 g moški in 21 g ženske. Na srečo pa prehranske vlaknine dobimo zelo enostavno tudi z zelenjavo, ki jo lahko vzgojite na lastnem vrtu.

Zelenjava in sadje bogato s prehranskimi vlakninami

Grah

Grah je dober vir prehranskih vlaknin, saj bomo s 100g graha zaužili 5 g vlaknin. Je tudi enostaven za vzgojo in ga lahko uporabimo v številnih jedeh.

Artičoke

Povprečna artičoka vsebuje 13,2 g prehranskih vlaknin. Čeprav so pomemben sredozemski pridelek, so pri nas morda nekoliko zapostavljene. In povsem neupravičeno bi lahko dodali!

Brokoli

Brokoli vsebuje 2,6 g vlaknin na 100 g socvetij. S 100 g brokolija boste tako že skoraj zapolnili vašo dnevno potrebo po vlakninah.

Robide in maline

Podobno kot pri zelenjavi, lahko veliko vlaknin najdemo tudi v plodovih robid in malin. V robidah boste tako našli 5 g, v malinah pa 7 g prehranskih vlaknin na 100 g teh okusnih plodov.

Hruške

Tudi s hruškami boste zaužili prehranske vlaknine (3 g/ 100 g plodu), zaradi česar jih le dodajte v različne sladice in sadne solate.

Šmarna hrušica – nezahtevna in okusna

Matevž

Šmarna hrušica so rod, ki je soroden jablani, kutini in drugim predstavnikov družine rožnovk. Pri nas avtohtona vrsta je navadna šmarna hrušica (Amelanchier ovalis), medtem ko na okrasnem vrtu največkrat najdemo kanadsko šmarno hrušico (Amelanchier canadensis). Šmarna hrušica je odličen dodatek za vsak vrt, saj poleg okusnih plodov nudi tudi odlično jesensko barvo.

šmarna hrušicaKam posadimo šmarno hrušico

Šmarna hrušica bo najbolje uspevala na sončnem ali polsenčnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte veliko organske snovi v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja. Pri izbiri mesta, je dobro imeti v mislih končno velikost rastline, saj lahko doseže tudi do 4 m višine. Nekoliko manjša je sorta ‘Sleyt’, ki bo pognala do 2 m visoko. Slednjo je tako tudi enostavneje obirati. Dodatna prednost te sorte pa je tudi, da je samooplodna.

Oskrba šmarne hrušice

Šmarna hrušica potrebuje le malo nege. Sproti odstranjujemo koreninske poganjke, ki odženejo iz koreninske osnove. Vsako leto pa odstranimo tudi pregosto razrasle in odmrle veje. Zimska zaščita ni potrebna, saj je rastline pri nas prezimno trdna.

Šmarna hrušica bogato obrodi

Plodovi začnejo dozorevati meseca junija. Zorijo postopoma v obliki grozda in jih lahko tako nabiramo preko sezone. Vsebujejo veliko železa, magnezija, kalcija, vitamina C in E. Poleg tega vsebujejo veliko antioksidantov in dietnih vlaknin.

Če potrebujete nove rastline

Šmarno hrušico lahko namnožite s potaknjenci ali s cepljenjem na jerebiko. Navadno šmarno hrušico pa lahko razmnožujemo tudi s koreninskimi odganjki, ki poženejo iz koreninske osnove. Le – te moramo izrezovati sproti. Izrezujemo tudi pregosto zrasle in poškodovane oz. odmrle veje.