Arhiv oznak: antioksidanti

Šmarna hrušica – nezahtevna in okusna

Matevž

Šmarna hrušica so rod, ki je soroden jablani, kutini in drugim predstavnikov družine rožnovk. Pri nas avtohtona vrsta je navadna šmarna hrušica (Amelanchier ovalis), medtem ko na okrasnem vrtu največkrat najdemo kanadsko šmarno hrušico (Amelanchier canadensis). Šmarna hrušica je odličen dodatek za vsak vrt, saj poleg okusnih plodov nudi tudi odlično jesensko barvo.

šmarna hrušicaKam posadimo šmarno hrušico

Šmarna hrušica bo najbolje uspevala na sončnem ali polsenčnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte veliko organske snovi v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja. Pri izbiri mesta, je dobro imeti v mislih končno velikost rastline, saj lahko doseže tudi do 4 m višine. Nekoliko manjša je sorta ‘Sleyt’, ki bo pognala do 2 m visoko. Slednjo je tako tudi enostavneje obirati. Dodatna prednost te sorte pa je tudi, da je samooplodna.

Oskrba šmarne hrušice

Šmarna hrušica potrebuje le malo nege. Sproti odstranjujemo koreninske poganjke, ki odženejo iz koreninske osnove. Vsako leto pa odstranimo tudi pregosto razrasle in odmrle veje. Zimska zaščita ni potrebna, saj je rastline pri nas prezimno trdna.

Šmarna hrušica bogato obrodi

Plodovi začnejo dozorevati meseca junija. Zorijo postopoma v obliki grozda in jih lahko tako nabiramo preko sezone. Vsebujejo veliko železa, magnezija, kalcija, vitamina C in E. Poleg tega vsebujejo veliko antioksidantov in dietnih vlaknin.

Če potrebujete nove rastline

Šmarno hrušico lahko namnožite s potaknjenci ali s cepljenjem na jerebiko. Navadno šmarno hrušico pa lahko razmnožujemo tudi s koreninskimi odganjki, ki poženejo iz koreninske osnove. Le – te moramo izrezovati sproti. Izrezujemo tudi pregosto zrasle in poškodovane oz. odmrle veje.

paradižnik - antioksidanti

Barvna koda zdravih snovi

Matevž

paradižnik - antioksidantiŠtevilne koristne snovi, ki jih najdemo v rastlinah so obarvane. Barvo lahko tako uporabimo za hitro prepoznavanje, kaj koristnega skrivajo v sebi različne oblike zelenjave.

Zeleni klorofili

Najpogostejša barva rastlinskega kraljestva je zelena. Zeleno barvo dajejo rastlinam klorofili. Le-ti rastlinam omogočajo pretvorbo svetlobne energije v kemično obliko, ki jo rastline kasneje izkoristijo za rast in razvoj. Ker se vse to dogaja v listih, je zelena barva najpogosteje povezana z listnato zelenjavo.

Na grobo lahko listnato zelenjavo razdelimo na dve skupini. Prva vključuje špinačo, solate in blitvo. Njihovi listi so bogati z nujno potrebnimi minerali kot so npr. magnezij, mangan in kalij. V drugo skupino pa spada zelena zelenjava, ki vsebuje tudi veliko žveplenih snovi (npr. zelje, brokoli in drugi predstavniki križnic). Zelena zelenjava je zelo koristna, saj z njenim uživanjem, poleg številnih mineralov pridobimo tudi žveplene snovi, ki so pomembne za sintezo glutationa. Slednji pa je eden izmed najpomembnejših antioksidantov.

Modra in vijoličasta pomenita – antioksidanti!

Modri in vijoličasti plodovi dobijo svojo barvo zaradi visoke vsebnosti antocianov. Antociani spadajo med flavonoide, ki so pomembna skupina antioksidantov.
Posebno veliko antocianov lahko najdemo v plodovih robid, borovnic, vijoličastem korenju, rdečem zelju in olupku jajčevca. Nekatere raziskave nakazujejo, da flavonoidi izboljšujejo spominske in kognitivne sposobnosti starejših. Najbolj dokazana in koristna pa je njihova vloga pri zaščiti proti različnim vrstam raka.

Raznolika rdeča

Plodovi lahko rdečo barvo dobijo zaradi prisotnosti različnih snovi. V primeru paradižnika, gre za karotenoid likopen, medtem ko pri jagodah najdemo predvsem antociane.
Poleg paradižnika lahko likopen najdemo tudi npr. v rdeči grenivki. Številne koristne antociane pa lahko zaužijete z jagodami in malinami. Rdeči plodovi torej vsebujejo številne močne antioksidante, ki zmanjšujejo poškodbe kože in morda tudi nastanek raka prostate (slednje še vedno ni povsem dokazano). Kot posebnost bi omenil še rdečo peso, katere barvo ne daje nobena izmed zgoraj opisanih skupin barvil. Njene gomolje obarvajo betalaini.

Rumeni in oranžni so karotenoidi

Rumeno in oranžno barvo rastlinam dajejo predvsem karotenoidi kot je npr. beta karoten.
Veliko karotenoidov najdemo seveda v korenju. S njimi pa so bogate tudi melone, paradižnik, paprika in buče. Poleg karotenoidov lahko v rumenih plodovih najdemo tudi flavonoide. Slednji pomagajo pri premagovanju alergij, vnetij in okužb. Karotenoidi pa so tudi vir greadnikov nekaterih vitaminov kot je npr. vitamin A.

Ne pozabimo še na belo

Tudi belkasta barvila predstavljajo različni antoksantini, med katere spada tudi alicin. Alicin in alil žveplene snovi najdemo v česnu, šalotkah, beli čebuli in poru. Čeprav ni še povsem dokazano, da česen odganja vampirje pa je dokazano uspešen pri zatiranju mikroorganizmov. Nekoč so z uživanjem surovega česna preganjali prehlade. Iz čebule pa si lahko pripravite tudi čaj proti kašlju.

brstični ohrovt

Brstični ohrovt – okusno mini zelje

Matevž

brstični ohrovtBrstični ohrovt je ena najmlajših vrst zelja, saj so ga vzgojili pred komaj dobrimi sto leti. Je tipična zimska zelenjava, saj brstičke, ki rastejo na steblu pobiramo z rastline v hladnih dneh.
Zaradi zelo dobre odpornosti na zmrzovanje je čas pobiranja brstičnega ohrovta precej daljši kot pri zelju in se podaljšuje v pozno jesen. Še bolje je, če na vrtu tudi nekoliko pomrzne, saj se del škroba pretvori v preproste sladkorje, kar močno izboljša okus.

Kako gojimo brstični ohrovt

Vzgoja brstičnega ohrovta je podobna vzgoji zelja, čeprav potrebuje nekoliko več zaščite pred škodljivci. Ta dvoletna rastlina ima močno olistano steblo in zraste do metra in pol visoko, zaradi česar je potrebno malo razmisleka, kam ga boste posejali.
Na vrtu mu namenite sončno in zavetrno rastišče. Brstični ohrovt se bo dobro počutil v soseščini solate, korenje in krompirja. Ne mara pa soseščine čebule.
V rastlinjaku ga sejemo že ob koncu zime, na gredo pa šele v začetku pomladi. Sadike na gredo presajamo v začetku poletja. Ob suhem poletnem vremenu ga je potrebno zalivati, da se zemlja ne bo preveč izsušila. Za boljše uspevanje ga sredi poletja pognojite z gnojilom z veliko dušika. Priporočljivo je tudi, da konec septembra odstranite temeljni brst, kar omogoči rastlini, da razvije velike, lepo oblikovane brste.
Jeseni lahko izkopljemo celotno steblo in ga obesimo v hladen prostor. Tako bodo brstiči ostali sveži dalj časa. Nabran brstični ohrovt lahko 3-4 dni hranite v hladilniku. Za daljšo shranjevanje pa ga poparite in zamrznite.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Brstični ohrovt za zdravje

Brstični ohrovt je bogat z vitamini A, C in vitamini iz skupine B in K ter minerali, predvsem s fosforjem, kalijem, kalcijem in železom. Vsebuje tudi veliko flavonoidov, ki imajo antioksidantno aktivnost.

Pečen brstični ohrovt z granatnim jabolkom

Brstični ohrovt z granatnim jabolkomIzbrali smo preprost recept, v katerem svežina granatnega jabolka lepo dopolni močnejši okus brstičnega ohrovta.

Za dve osebi potrebujete:

  • 250 ml brstičnega ohrovta
  • polovico granatnega jabolka
  • oljčno olje
  • sol
  • čili

Brstični ohrovt razpolovite in odstranite grše zunanje liste. Brstiče potem položite v ognjevarno posodo in nakapajte z oljčnim oljem. Postavite v pečico in pečite, dokler se ohrovt ne zmehča. Postrezite ga kar ognjevarni posodi, pri čemer nanj potresite še polovico granatnega jabolka (za najlažji način čiščenja granatnega jabolka si oglejte tale video).

Vir recepta: http://deliciouslyella.com