Arhiv oznak: zelje

kolerabica

Okusna hrustljava nadzemna koleraba – kolerabica

Matevž

nadzemna kolerabaNadzemna koleraba ali kolerabica je še ena izmed sorodnic zelja, na katerega spominja tudi njena aroma. Slednja pa je kljub podobnosti precej milejša in slajša. Gomolj nadzemne kolerabe pravzaprav ni pravi gomolj, temveč je zadebelitev spodnjega dela stebla in daje rastlini nekoliko čuden izgled. Ločimo belo kolerabico, ki je v resnici obarvana zeleno in vijoličasto, ki pa jo za še večjo zmedo pogosto označujejo kot modro ☺ Kljub razliki v barvi, se obe barvni različici v okusu ne razlikujeta pretirano.
Pri nas sta najpostejši sorti ‘Dunajska bela’ in ‘Dunajska modra’.

Nadzemna koleraba je nezahtevna vrtnina

Nadzemno kolerabo lahko sejemo večkrat zapored – od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. Na prostem jo lahko tako sejemo že v mesecu marcu, saj rastline prenesejo precej nizke temperature. Na vrtu izberite sončno gredo in jo posejte 2-3 cm globoko (približno 10 semen na vsakih 30 cm vrste). Med posamezno vrste naj bo 30 cm razmika. Ko bodo rastline dosegle približno 10 cm višine, jih nekoliko zredčite tako, da boste imeli med rastlinami približno 15 cm prostora. Rastline potrebujejo približno 40-55 dni, da dosežejo velikost primerno za pobiranje.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

V poletnem času je potrebno poskrbeti za ustrezno zalivanje, saj lahko rastline ob premalo vlage olesenijo, kar pokvari njihovo kvaliteto. Zaradi slednjega je koristno, če gredo pokrijete z zastirko.
Preverite še, katere rastline so dobri sosed za kolerabico.

Pri nadzemni kolerabi nabiramo liste in steblo

Še preden nadzemna koleraba doseže ustrezno velikost, lahko pri mladih rastlinah izmaknete kakšen list in ga uporabite v solatah. Gomolje pa naberite pred uporabo, ali pa jih shranite v hladilnik oz. hladno klet.

Težave in škodljivci

Nadzemno kolerabo pestijo podobne težave kot zelje. Tako lahko na njej opazimo bolhače, ki jih prepoznamo po preluknjanih listih, na katerih so prisotni majhni hroščki. Na bolhače so še posebej občutljive mlade rastline. Nadzemno kolerabo lahko napade tudi kapusova muha. Znak za njeno prisotnost so uveneli listi, ki posivijo in porumenijo. Posledično so rastline prizadete v rasti. Vzrok je v ličinkah muhe, ki objedajo korenine, kar močno poslabša privzem vode in hranil.
Med boleznimi pa lahko pri nadzemni kolerabi opazimo golšavost kapusnic, ki se kaže kot močno zadebeljene in deformirane korenine. Bolezen povzroča gliva, ki okuži korenine, jih poškoduje in posledično omogoči vdor drugih gliv in bakterij. Najboljši način zatiranje je kolobarjenje, saj lahko gliva v tleh preživi zelo dolgo in se ob naslednji priložnosti ponovno namnoži.

Solata s kolerabico in korenčkom

  • 2 velika korenčka
  • 2 olupljeni kolerabici
  • 2 jedilni žlici oljčnega olja
  • 4 čajne žličke kumine
  • 4 čajne žličke limoninega soka

Kolerabici in korenčka na fino narežite v multipraktiku in zmešajte v veliki posodi. Posolite po okusu. V ponvi zagrejte oljčno olje in popražite semena kumine. Semena posujte po zelenjavi in prelijte z limoninim sokom. Dobro premešajte.
Solata je odlična dopolnitev za mesne jedi iz žara ali kofte.

brstični ohrovt

Brstični ohrovt – okusno mini zelje

Matevž

brstični ohrovtBrstični ohrovt je ena najmlajših vrst zelja, saj so ga vzgojili pred komaj dobrimi sto leti. Je tipična zimska zelenjava, saj brstičke, ki rastejo na steblu pobiramo z rastline v hladnih dneh.
Zaradi zelo dobre odpornosti na zmrzovanje je čas pobiranja brstičnega ohrovta precej daljši kot pri zelju in se podaljšuje v pozno jesen. Še bolje je, če na vrtu tudi nekoliko pomrzne, saj se del škroba pretvori v preproste sladkorje, kar močno izboljša okus.

Kako gojimo brstični ohrovt

Vzgoja brstičnega ohrovta je podobna vzgoji zelja, čeprav potrebuje nekoliko več zaščite pred škodljivci. Ta dvoletna rastlina ima močno olistano steblo in zraste do metra in pol visoko, zaradi česar je potrebno malo razmisleka, kam ga boste posejali.
Na vrtu mu namenite sončno in zavetrno rastišče. Brstični ohrovt se bo dobro počutil v soseščini solate, korenje in krompirja. Ne mara pa soseščine čebule.
V rastlinjaku ga sejemo že ob koncu zime, na gredo pa šele v začetku pomladi. Sadike na gredo presajamo v začetku poletja. Ob suhem poletnem vremenu ga je potrebno zalivati, da se zemlja ne bo preveč izsušila. Za boljše uspevanje ga sredi poletja pognojite z gnojilom z veliko dušika. Priporočljivo je tudi, da konec septembra odstranite temeljni brst, kar omogoči rastlini, da razvije velike, lepo oblikovane brste.
Jeseni lahko izkopljemo celotno steblo in ga obesimo v hladen prostor. Tako bodo brstiči ostali sveži dalj časa. Nabran brstični ohrovt lahko 3-4 dni hranite v hladilniku. Za daljšo shranjevanje pa ga poparite in zamrznite.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Brstični ohrovt za zdravje

Brstični ohrovt je bogat z vitamini A, C in vitamini iz skupine B in K ter minerali, predvsem s fosforjem, kalijem, kalcijem in železom. Vsebuje tudi veliko flavonoidov, ki imajo antioksidantno aktivnost.

Pečen brstični ohrovt z granatnim jabolkom

Brstični ohrovt z granatnim jabolkomIzbrali smo preprost recept, v katerem svežina granatnega jabolka lepo dopolni močnejši okus brstičnega ohrovta.

Za dve osebi potrebujete:

  • 250 ml brstičnega ohrovta
  • polovico granatnega jabolka
  • oljčno olje
  • sol
  • čili

Brstični ohrovt razpolovite in odstranite grše zunanje liste. Brstiče potem položite v ognjevarno posodo in nakapajte z oljčnim oljem. Postavite v pečico in pečite, dokler se ohrovt ne zmehča. Postrezite ga kar ognjevarni posodi, pri čemer nanj potresite še polovico granatnega jabolka (za najlažji način čiščenja granatnega jabolka si oglejte tale video).

Vir recepta: http://deliciouslyella.com