Po definiciji je zastirka vse, kar se polaga na površino tal in se ne vkopava v tla (dodatki za izboljšavo tal). Odvisno od izbire zastirke, ima le-ta številne pozitivne lastnosti kot npr.:
- zmanjšuje
hlapenje vode iz površine tal in zmanjša porabo vode za 25-50 % - preprečuje zbijanje tal
- stabilizira vlažnost tal (ni velikih nihanj)
- zavira rast plevelov
- zmanjšuje nihanje temperature tal
- preprečuje erozijo tal
- izboljša estetski videz vrta
Uporaba zastirke
Zastirko lahko dodajamo na gredo tako, da se dviguje nad višino okoliške trate, vendar se v tem primeru lahko »razleze« po trati. Nasprotno lahko gredo poglobimo, tako da sta višini trate in zastirke poravnani. V tem primeru lahko pride do problemov z odtekanje površinske vode. Najboljša tehnika je, da je greda dvignjena in se spusti proti trati. Tudi v tem primeru sta zgornja robova trate in zastirke poravnana.
Vrste zastirke
Najpogosteje uporabljane zastirki sta organska in kamena zastirka.
Organska zastirka
Med organskimi zastirkami se pogosto uporablja zastirka iz lesa ali drevesne skorje, ki se lahko uporablja okrog dreves, grmovja in trajnic. Takšna zastirka počasi razpada in zmanjšuje zbitost tal. Pri zastirki iz drevesne skorje se del dušika iz tal porabi pri razgradnji zastirke s strani mikroorganizmov. Simptomi pomanjkanja dušika se na rastlinah pokažejo kot rumenenje spodnjih (starejših) listov. V tem primeru dodamo tlem popolno gnojilo. Do tega pojava pa navadno pride le, če zastirko vkopljemo v tla. Zastirka iz skorje ni primerna za tla z močnim površinskim tokom vode ali stoječo vodo, saj plava in se s tem odnašajo z površnim.
Zastirko iz drevesne skorje uporabljamo v debelini 2-10 cm.
Debelina med 7 in 10 cm dobro zavre rast večine plevelov. Na tleh, ki so močno zbita ali vsebujejo veliko gline lahko zastirka z zmanjšanjem izhlapevanja vode povzroči visoko vlažnost tal, kar vodi v gnilobo korenin pri občutljivih vrstah rastlin. Na takšnih tleh uporabimo 2-5 cm debel sloj zastirke. Ob drevesih moramo paziti, da zastirke ne nanesemo visoko ob steblu, saj lahko pride do motenj v funkciji skorje. Najbolje je, da zastirko umaknemo približno 10 cm od stebla.
Na uporabnem vrtu pogosto uporabljamo tudi slamo (npr. za prekrivanje tal okrog buč in bučk) ali kompost. Slednji mora biti ustrezno pripravljen, saj je drugače lahko vir številnih semen plevelov.
Kamena zastirka
Kamena zastirka je na zelenjavnem vrtu redko uporabljana. Prednosti kamnite zastirke pred zastirko iz skorje je v tem, da ne plava in spomladi pospeši razvoj rastlin, saj kamenje in prod skladiščita toploto in jo oddajata preko noči. Povišana temperatura zaradi oddajanja toplote pa lahko poveča potrebe rastlin po vodi.