Podobno kot na vsakem vrtu je potrebno tudi pri ekološki pridelavi zatirati plevele, ki dušijo gojene rastline. Vsak košcek tal je poln semen enoletnih plevelov in čeprav so enoletni pleveli manj problematični kot trajnice, tudi ti našim rastlinam kradejo vodo in hranila. Še posebej pogosto se enoletni pleveli pojavljajo na kultivirani zemlji. Vzrok je v tem, da s prekopavanjem tal semena plevelov spravimo na površino, kjer potem kalijo. Enoletnih plevelov se lahko lotimo na dva načina: preprečimo jim kalitev in odstranimo odrasle rastline še preden tvorijo semena.

Preprečevanje kalitve

Najenostavneje bomo enoletne plevele obvladali, če jim preprečimo, da se bodo sploh pojavili. Za rast potrebujejo pleveli kot vse ostale rastline svetlobo. Z omejevanjem dostopa do svetlobe, jih bomo postopoma uničili.
Neporasla tla lahko v ta namen prekrijete s črno folijo ali kartonskimi škatlami, ki jih dodatno obtežite, da jih ne bo odnesel veter in da povsem izključite možne špranjice, skozi katere bi lahko sijala svetloba. Med rastlinami izbirajte rastline, ki tvorijo goste sestoje, pod katerimi je močna senca. Uporabljajte kvalitetne kalice in sadike, ki bodo lahko tekmovale s pleveli za vodo in hranila. Kompeticija je eden izmed pomembnih procesov izločanja organizmov v naravi. Neuporabljena gola tla zasadite s pokrovnicami ali pa pokrijte z zastirko. Slednja bo zmanjšala tudi odparevanje vode. Pomembno pri zmanjševanju kalitve enoletnih plevelov, je tudi, da ne vnašate novih semen plevelov s kompostom. Uporabljajte lasten kompost samo v primeru, da po nanosu na gredo ne opazite novega vala kalic plevelov.

Odstranjevanje enoletnih plevelov

Žal nič ni bolj natančno in temeljito kot ročno odstranjevanje plevelov. Najbolje je površino, ki si si jo prilastili pleveli, metodično očistiti z ročnim pletjem. Poskusite in ugotovili boste, da zna biti to opravilo prijetno sproščanje od hitrega tempa modernega vsakdana. Za pletje med rastlinami na gredah lahko uporabite rezila, ki samo poreženo nadzemne dele rastline, saj pri enoletnih plevelih, poganjki ne poženejo ponovno iz korenike ali korena.

Drugo

Veliko boste naredili tudi s tem, da preverite sadike, ki ste jih kupili v vrtnariji. Zapleveljene sadike ne sodijo na vaš vrt. Na mestih, kjer ne boste poškodovali drugih rastlin pa lahko za odstranjevanje uporabite tudi gorilnik.

Po definiciji je zastirka vse, kar se polaga na površino tal in se ne vkopava v tla (dodatki za izboljšavo tal). Odvisno od izbire zastirke, ima le-ta številne pozitivne lastnosti kot npr.:

• zmanjšuje
  hlapenje vode iz površine tal in zmanjša porabo vode za 25-50 %
• preprečuje zbijanje tal
• stabilizira vlažnost tal (ni velikih nihanj)
• zavira rast plevelov
• zmanjšuje nihanje temperature tal
• preprečuje erozijo tal
• izboljša estetski videz vrta

Uporaba zastirke

Zastirko lahko dodajamo na gredo tako, da se dviguje nad višino okoliške trate, vendar se v tem primeru lahko »razleze« po trati. Nasprotno lahko gredo poglobimo, tako da sta višini trate in zastirke poravnani. V tem primeru lahko pride do problemov z odtekanje površinske vode. Najboljša tehnika je, da je greda dvignjena in se spusti proti trati. Tudi v tem primeru sta zgornja robova trate in zastirke poravnana.

Vrste zastirke

Najpogosteje uporabljane zastirki sta organska in kamena zastirka.

Organska zastirka

Med organskimi zastirkami se pogosto uporablja zastirka iz lesa ali drevesne skorje, ki se lahko uporablja okrog dreves, grmovja in trajnic. Takšna zastirka počasi razpada in zmanjšuje zbitost tal. Pri zastirki iz drevesne skorje se del dušika iz tal porabi pri razgradnji zastirke s strani mikroorganizmov. Simptomi pomanjkanja dušika se na rastlinah pokažejo kot rumenenje spodnjih (starejših) listov. V tem primeru dodamo tlem popolno gnojilo. Do tega pojava pa navadno pride le, če zastirko vkopljemo v tla. Zastirka iz skorje ni primerna za tla z močnim površinskim tokom vode ali stoječo vodo, saj plava in se s tem odnašajo z površnim.

Zastirko iz drevesne skorje uporabljamo v debelini 2-10 cm.
Debelina med 7 in 10 cm dobro zavre rast večine plevelov. Na tleh, ki so močno zbita ali vsebujejo veliko gline lahko zastirka z zmanjšanjem izhlapevanja vode povzroči visoko vlažnost tal, kar vodi v gnilobo korenin pri občutljivih vrstah rastlin. Na takšnih tleh uporabimo 2-5 cm debel sloj zastirke. Ob drevesih moramo paziti, da zastirke ne nanesemo visoko ob steblu, saj lahko pride do motenj v funkciji skorje. Najbolje je, da zastirko umaknemo približno 10 cm od stebla.

Na uporabnem vrtu pogosto uporabljamo tudi slamo (npr. za prekrivanje tal okrog buč in bučk) ali kompost. Slednji mora biti ustrezno pripravljen, saj je drugače lahko vir številnih semen plevelov.

Kamena zastirka

Kamena zastirka je na zelenjavnem vrtu redko uporabljana. Prednosti kamnite zastirke pred zastirko iz skorje je v tem, da ne plava in spomladi pospeši razvoj rastlin, saj kamenje in prod skladiščita toploto in jo oddajata preko noči. Povišana temperatura zaradi oddajanja toplote pa lahko poveča potrebe rastlin po vodi.