Arhiv oznak: ekološka pridelava

naravna gnojila

Naravna gnojila za ekološko vzgojo

Ekološka pridelava, Vrtna opravila,
Matevž

naravna gnojilaZ vedno boljšim zavedanjem o pomembnosti zdrave prehrane, se vedno več ljudi odloča, da bo na vrtu omejilo ali povsem odpravilo uporabo mineralnih gnojil in kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev. Pri tem prehod na ekološko pridelavo ni nekaj, kar bi povečalo število problemov pri gojenju zelenjave. Kemična sredstva so le hitrejša pot do rezultata, ki pa za seboj prinese številne druge probleme. Bomo pa z ekološkim načinom pridelave morali nekaj več časa nameniti pripravi tal, saj so slednja pomemben korak k zdravim rastlinam.
Pri pripravi tal je zelo pomembna količina hranil, ki so na voljo rastlinam. Vsako leto s pridelkom in ostanki rastlin, ki jih odstranite iz gred, odnesete tudi veliko hranil. Slednja morate naslednje leto vrniti na gredo v obliki gnojil. Za gnojenje lahko uporabite naravna gnojila kot sta npr. kompost ali živalski gnoj, ki bodo počasi sproščali hranila preko celotne sezone. Rastline bodo tako imele vedno dovolj hranil in ne bodo podivjale kot se lahko zgodi pri uporabi mineralnih gnojil. Vsa naravn gnojila pa imajo svoje prednosti in slabosti, ki jih lahko preberete v spodnjem pregledu gnojil.

Različni tipi gnojil

Domači kompost

Najlažje samo pridelamo kompost, ki ga dobimo s kompostiranjem rastlinskih ostankov iz okrasnega in zelenjavnega vrta. Kompost vsebuje precej več hranil kot si navadno mislimo. V kolikor je kompost zelo grudičast, ga razporedite po celotni površini in čez zimo se bo počasi sam od sebe razgradil in razpadel. Slaba stran domačih kompostov je, da lahko v kolikor niste dovolj natančni, vsebuje veliko semen plevelov, ki bodo na gredi kalili in povečali potrebo po pletju.

Kravji gnoj

Kravji gnoje je zelo bogat s hranili in je odlično naravno gnojilo za izboljšanje revnih tal. S kravjim gnojem lahko dobro nahranite tudi bolj požrešne vrste zelenjave kot sta npr. krompir in paradižnik. Za najboljši učinek vsako leto dodajte tanek sloj preko celotne grede. Pazite pa, da gnoj ni svež, temveč je preležal vsaj 12 mesecev.

Konjski gnoj

Konjski gnoj je nekoliko finejše strukture kot kravji in vsebuje manj hranil. Konjski gnoj je odlična izbira, če želite povečati količino hranil in hkrati izboljšati teksturo tal. Za razliko od kravjega gnoja ima konjski nekoliko večje delce rastlin, kar pomeni, da lahko v njem najdemo tudi semena različnih plevelov. Slednjih se lahko rešite s kompostiranjem konjskega gnoja.

Kurji gnoj

Kurji gnoj je med vsemi naravnimi gnojili najbogatejši s hranili. Uporabite gnoj, ki je star vsaj 6 mesecev. Pred nanosom na gredo ga zmešajte s slamo, nato pa ga v tankem sloju razporedite po celotni gredi. Kurji gnoj vsebuje več dušika in fosforja kot kalija, zaradi česar je potrebno slednjega dodati z dodatnim gnojilom kot je npr. lesni pepel ali olupki banan.

Drugi dodatki za bogatenje tal

Za bogatenje tal lahko uporabljamo tudi različne druge dodatke kot je npr. lesni pepel in kavni ostanki, čeprav je slednje bolje uporabljati za izboljšanje komposta.

ostanki kave

Ostanki kave kot vir dušika

Ekološka pridelava, ,
Matevž

ostanki kaveKompostiranje z ostanki kave je odličen način, da uporabite stvari, ki bi drugače polnile odlagališča odpadkov. Pri tem ni važno v kakšni obliki so ostanki. Kompostirate lahko tako ostanke turške kave kot tudi filter vrečke z ostanki kave za filter.

Ostanki kave vsebujejo hranila

Z ostanki kave boste v svoj kompostni kup dodajali dušik. Z njimi boste tako lahko izboljšali razmerje med dušikom in ogljikom, če imate na volje predvsem rastlinski material, ki vsebuje le malo dušika. To je še posebej priročno jeseni, ko imamo na voljo veliko količino jesenskega listja, ki vsebuje zelo malo dušika. Če ga boste zmešali z ostanki kave boste lahko močno pospešili njihovo razgradnjo. Enako velja tudi v obratni smeri – če želite kompostirati ostanke kave, boste potrebovali tudi dober vir ogljika, s katerim boste spodbudili njihovo razgradnjo.
Z dodajanjem ostankov kave boste privabili tudi številne deževnike, ki bodo pomagali pri razgradnji in prezračevanju komposta.
Pri kompostiranju v manjših kompostniki je priporočjivo, da ostanki kave ne presežejo 25% celotne mase za kompostiranje. Pri večjih kompostnikih pa bo takšenm delež že težko doseči.

Alelopatski učinki ostankov kave

Čeprav se včasih ostanke kave priporoča tudi kot neke vrste zastirka, je njihova uporaba neposredno na gredi manj priporočljiva. Vzrok je, da imajo lahko na gredi alelopatski učinek. Alelopatija je pojav, ko rastline preko svoji snovi zavirajo rast in uspevanje drugih rastlin. Najbolj znana je kombinacija paradižnika in črnega oreha. Slednji bo močno zaviral rast paradižnika. Le-ta pa je občutljiv tudi na ostanke kave. Z njihovim kompostiranjem pa bo prišlo do pretvorbe snovi s pomočjo bakterij in deževnikov, zato je njihova uporaba na kompostu neškodljiva.

Ekološki vrt: bananini olupki na kompostu

Ekološka pridelava, Vrtna opravila, ,
Matevž

bananini olupkiImate radi banane in ekološko vrtnarjenje? Potem lahko sedaj združite obe veselji 🙂 Bananini olupki na kompostu so odličen način, da v kompostni kup vnesete dodatno organsko snov in hranila.

Kompostiranje bananinih olupkov je enostavno

Bananine olupke lahko kompostirate cele, vendar boste s tem podaljšali čas, ki ga potrebujejo, da se povsem razgradijo. Bolje je, če jih nekoliko narežete, kar bo pospešilo njihovo razgradnjo. Včasih se med nasveti najde tudi priporočilo, da se bananine olupke zakoplje neposredno na gredo ob npr. vrtnice, ki potrebujejo veliko kalija. To je vsekakor možnost, vendar smo v preizkusu obeh možnosti opazili, da so se hitreje razgradili na kompostnem kupu. Tako je bolje, če olupke kompostiramo in potem za gnojenje uporabimo kompost, saj bodo tako hranila hitreje na voljo rastlinam.

Bananini olupki dodajo hranila

Podobno kot lesni pepel, bodo bananini olupki na kompost dodali hranila kot so npr. kalcij, magnezij, žveplo, fosfor, kalij in natrij. Vsi ti elementi so nujno potrebni za rast in razvoj rastlin. Dodatek organske snovi pa bo pomagal pri zračnosti kompostnega kupa. Organska snov je pomembna tudi kasneje za gredo, saj bo povečevala zračnost in zadrževanje vode, ne da bi pri tem povzročila poplavitev korenin.

Preglednica vsebnosti elementov v olupkin banan (BP) in plantain banan (PP):

Vir: Metal analyses of ash derived alkalis from banana and plantain peels (Musa spp.) in soap making

Bananin pripravek

Namesto kompostiranja lahko izberete tudi tekoč pripravek iz bananinih olupkov. Priprava je povsem enaka kot pri drugih pripravkih – nekaj baninih olupkov zalijte z vodo in pustite namočene nekaj dni. Pripravek odcedite, nekoliko razredčite z vodo in uporabite za zalivanje rastlin, ki jih boste tako tudi pognojili z minerali iz banininih olupkov. Olupke, ki ste jih odcedili pa lahko še vedno dodate na kompost in tako dodatno izkoristite.

kolobarjenje

Kolobarjenje je osnova za ekološko pridelavo

Ekološka pridelava, Vrtna opravila, ,
Matevž

kolobarjenjeNamen kolobarjenja je, da zmanjšamo število škodljivih talnih organizmov in ohranimo kvalitetno strukturo tal. Navadno se kolobarjenja poslužujemo v poljedeljstvu – kaj pa na vrtovih?

Kolobarjenje koristno tudi na vrtu

Kolobarjenje bo koristilo tudi na vrtovih, saj bo preprečilo številne težave, ki lahko nastanejo, če rastline neprestano gojimo na istem mestu. To velja še posebej za golšavost križnic, ki je zelo dolgoživa bolezen.
Pri kolobarjenju navadno uporabljamo kroženje, pri katerem se ista skupina rastlin vrne na isto mesto na gredi po štirih letih. To je navadno dovolj, da se izognemo tudi bolj trdovratnim povzročiteljem bolezni. Ker pa na vrtovih nimamo veliko prostora in ni smiselno, da bi določena leta gojili le eno vrsto zelenjave, lahko kolobarjenje skrajšamo na 2-3 leti. Večina povzročiteljev bolezni živi na rastlinah in njihovih odmrlih delih, le redke pa se trdovratno zasidrajo v tla in nam grenijo življenje. Dve do tri leta premora je tako dovolj, da preprečimo prekomerno razširjanje večine škodljivih organizmov.

Kako se lotimo kolobarjenja

Začnite s tem, da se odločite katere vrste zelenjave želite gojiti na svojem vrtu. Potem rastline razvrstite v ustrezne skupine:

Čebula in sorodstvo čebula, por, česen, šalotka
Pese rdeča pesa, blitva, špinača
Križnice brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, zelje, cvetača, koleraba, redkvice, rukula, repa
Buče bučke, buče, melone, kumare
Trave Koruza
Stročnice bob, fižol, grah
Solate radič, solata, endivija, artičoke
rod Solanum jajčevec, čili, paprika, krompir, paradižnik
Kobulnice korenje, peteršilj, zelena, koriander, komarček (koromač)

Ravno razvrščanje rastlin je navadno tisti del kolobarjenja, ki je nekoliko nejasen. Oznaka skupine kot je npr. »korenine« je zelo ohlapna, zaradi česar lahko vključuje predstavnike iz različnih skupin rastlin. Bolje je ohraniti jasno definirane skupine (kot v zgornji tabeli), ki vključujejo manjše število predstavnikov.

Ali je pomembno kako si rastline sledijo?

Eden izmed pogostih nasvetov pri kolobarjenju je, da si morajo rastline slediti v pravilnem zaporedju. Vendar na vrtu to navadno ni praktično, prav tako pa tudi ni potrebno, saj lahko na grede vsako leto dodamo novo organsko snov (kompost ali hlevski gnoj), ki bo nadomestil izgubljene minerale in ohranil strukturo tal.

Bolje je, če rastline razvrstite tako, da boste čim bolje izkoristili prostor, ki ga imate na voljo na svojem vrtu.

Izkoristite svoj prostor

Kadar je le mogoče poskusite izkoristiti prostor na gredi tako, da v sezoni na istem mestu vzgajate vsaj dve različni vrsti zelenjave. Najlažje boste to dosegli, če boste kombinirali zelenjavo z dolgo sezono rasti kot je npr. por, z zelenjavo, ki za rast potrebuje le malo časa (npr. solata). Pri tem je koristno pomisliti tudi na dobre in slabe sosede ter oblikovati koristne kombinacije zelenjave, ki jih boste nato vsako leto selili iz grede na gredo.