Odlični rdeči sadeži paradižnika sodijo v vsak vrt in na vsak krožnik, saj skrivajo veliko zdravih snovi.
Razlike med sortami
Sorte paradižnika se razlikujejo po velikosti in obliki plodov ter rasti rastline.
Glede na plodove poznamo npr.: okrogle paradižnike, ki so najpogostejša oblika paradižnika v prodaji; volovsko srce, ki so pogosto v uporabi za sendviče; pelati, ki so gojeni za večji delež mesa in koktajl paradižniki, ki se navadno jedo celi v solatah.
Sorte pa se razlikujejo tudi glede na rast. Poznamo: determinirane kultivarje, ki tvorijo plodove naenkrat in zrastejo samo do določene višine. Nasprotno pa nedeterminirani kultivarji rastejo dokler jih ne uniči slana. Pri tem pa ves čas tvorijo nove plodove.
Pri izbiri kultivarjev so pomemebne tudi oznake odpornosti na pogoste bolezni in škodljivce:
- V…odpornost proti uvelosti paradižnika, ki jo povzroča gliva Verticillium
- F…odpornost proti uvelosti paradižnika, ki jo povzroča gliva Fusarium
- N…odpornost proti parazitskim glistam
- T…odpornost proti mozaičnemu virusu tobaka
- A…odpornost proti črni listni pegavosti
- L…odpornost proti listni pegavosti
Kam posadimo paradižnik
Na prosto
Paradižnik ima najraje dobro odcedna tla z veliko organske snovi in rahlo kislim pH-jem. Zelo dobro se odzovejo na dodatek mineralnih gnojil, predvsem fosforja. Prekomerne koncentracije dušika bodo vzpodbudile rast rastline, vendar ne tudi tvorbe plodov. Uporabi gnojila kot so 5-10-10, 5-20-20 ali 8-16-16.
Ob sajenju pustite med rastlinami 60-90 cm prostora, da dopustite kroženje zraka in zmanjšate verjetnost razvoja bolezni.
Paradižnik ne prenese zmrzali, zaradi česar jih lahko na prostem gojimo šele po zadnji zmrzali. Da si zagotovimo čim hitrejši pridelek, je najbolje, da rastline posejemo v toplem prostoru. Semena bodo kalila 7-10 dni. Kalice postavimo na sončno mesto brez neposredne sončne svetlobe. Po sedem tednih so kalice dovolj razvite, da jih prenesemo na prosto.
Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede paradižnika.
V rastlinjak
Čeprav lahko paradižnik uspešno gojimo na prostem, ima vzgoja v rastlinjaku prednost, saj rastline ščiti pred različnimi boleznimi. Pri vzgoji paradižnika v rastlinjaku rastline posadimo v velike lonce, ali pa kar v vreče s substratom. Je pa pri vzgoji v rastlinjaku še toliko bolj pomembno, da poskrbimo za zadostno vlago substrata.
V lonce
Za sajenje paradižnika v lonec, uporabimo velik lonec s cca. 60 cm premera, kar bo rastlini zagotovilo dovolj prostora za razvoj koreninskega sistema. Na dno lonca nadujemo nekaj cm debel sloj drenaže iz grobega peska. Substrat za sajenje pa zmešajte z domačim kompostom in gnojilom za paradižnik. Dodatno lahko v lonec dodate še mikorizne glive, ki bodo pomagale pri izrabi vode in hranil.
Vzgoja paradižnika
Vzgoja paradižnika je zelo enostavna. Paradižniki potrebujejo med rastjo obilico vode, saj plod vsebuje 75% vode. Paradižnik moramo ob suši redno zalivati. Odhlapevanje vode iz tal lahko zmanjšamo z uporabo zastirke.
Zgodnje sorte, ki dozorijo v manj kot 70 dneh, navadno ne potrebujejo obrezovanja. Nasprotno pa kasnejše sorte in sorte z nedeterminirano rastjo redno pincirano in odstranjujeno stranske poganjke, da omejimo rast rastline. Ob tvorbi prvih plodov pride do razvoja stranskih poganjkov, ki se tvorijo v zalistju. Te poganjke odstranimo, saj bodo nosili veliko listja in malo plodov. Prav tako s pinciranjem omejimo rast rastline zatem, ko je nastavila 6-7 grozdov paradižnikov. V kolikor bo rastlina razvila več kot 7 grozdov, odstranitev vse dodatne, saj boste s tem izboljšali kvaliteto preostalih plodov.
Pri visokih sortah paradižnika odstranjujemo tudi zalistnike. Zalistniki so poganjki, ki začnejo rasti med steblom in stranskim poganjkom. S svojo rastjo navzgor povzročajo gosto rast, ki lahko prinese težave z razvojem bolezni.
Skladiščenje pridelka
Paradižnik navadno kar sproti porabimo kot svežo zelenjavo. Najbolje je, če ga pustimo na sobni temperaturi, saj tako še bolje razvije svoj poln okus. V kolikor smo pridelali preveč plodov za sprotno porabo, lahko višek plodov predelamo v mezge, omake ali celo marmelade.
Jan
|
Feb
|
Mar
|
Apr
|
Maj
|
Jun
|
Jul
|
Avg
|
Sep
|
Okt
|
Nov
|
Dec
|
|
setev | ||||||||||||
presajanje | ||||||||||||
pobiranje |
Problemi paradižnika
Pri doma gojenih paradižniki je pogost pojav gnilobe na vrhu plodu. Vzrok je pomanjkanje kalcija v povezavi s pogostim pomanjkanjem vode. Plodove, ki kažejo znake gnilobe odstranimi, da ne jemljejo hranil drugim plodovom.
Paradižnik je občutljiv tudi na bližino črnega oreha, ki v zemljo sprošča za križnice strupene snovi. Rastline lahko propadejo, zaradi česar jih posadite vsaj 10 metrov daleč od drevesa.
Paradižnik napada tudi cela vrsta povzročiteljev bolezni, ki povzročajo črno listno pegavost, uvelost, antraknozo in druge bolezni. Poleg krompirja pa lahko paradižnik napade tudi krompirjeva plesen. Preverite najpogostejše bolezni paradižnika.