Arhiv oznak: gnojenje

Ekološki vrt: bananini olupki na kompostu

Matevž

bananini olupkiImate radi banane in ekološko vrtnarjenje? Potem lahko sedaj združite obe veselji 🙂 Bananini olupki na kompostu so odličen način, da v kompostni kup vnesete dodatno organsko snov in hranila.

Kompostiranje bananinih olupkov je enostavno

Bananine olupke lahko kompostirate cele, vendar boste s tem podaljšali čas, ki ga potrebujejo, da se povsem razgradijo. Bolje je, če jih nekoliko narežete, kar bo pospešilo njihovo razgradnjo. Včasih se med nasveti najde tudi priporočilo, da se bananine olupke zakoplje neposredno na gredo ob npr. vrtnice, ki potrebujejo veliko kalija. To je vsekakor možnost, vendar smo v preizkusu obeh možnosti opazili, da so se hitreje razgradili na kompostnem kupu. Tako je bolje, če olupke kompostiramo in potem za gnojenje uporabimo kompost, saj bodo tako hranila hitreje na voljo rastlinam.

Bananini olupki dodajo hranila

Podobno kot lesni pepel, bodo bananini olupki na kompost dodali hranila kot so npr. kalcij, magnezij, žveplo, fosfor, kalij in natrij. Vsi ti elementi so nujno potrebni za rast in razvoj rastlin. Dodatek organske snovi pa bo pomagal pri zračnosti kompostnega kupa. Organska snov je pomembna tudi kasneje za gredo, saj bo povečevala zračnost in zadrževanje vode, ne da bi pri tem povzročila poplavitev korenin.

Preglednica vsebnosti elementov v olupkin banan (BP) in plantain banan (PP):

Vir: Metal analyses of ash derived alkalis from banana and plantain peels (Musa spp.) in soap making

Bananin pripravek

Namesto kompostiranja lahko izberete tudi tekoč pripravek iz bananinih olupkov. Priprava je povsem enaka kot pri drugih pripravkih – nekaj baninih olupkov zalijte z vodo in pustite namočene nekaj dni. Pripravek odcedite, nekoliko razredčite z vodo in uporabite za zalivanje rastlin, ki jih boste tako tudi pognojili z minerali iz banininih olupkov. Olupke, ki ste jih odcedili pa lahko še vedno dodate na kompost in tako dodatno izkoristite.

Lesni pepel kot okolju prijazno gnojilo za ekološki vrt

Matevž

Lesni pepel vsebuje kalij in kalcij

lesni pepel

Med različna okolju prijazna gnojila, ki jih lahko uporabljamo pri ekološki vzgoji zelenjave, spada tudi lesni pepel. Lesni pepel vsebuje veliko kalija in kalcija. Količina obeh elementov v lesnem pepelu pa je odvisna od lesa, ki je bil osnova za lesni pepel. Lesni pepel iz bukovega lesa bo tako vseboval do 30% kalija, medtem ko iz različnega mešanega lesa lahko dobimo tudi pepel z zgolj 8% kalija. Visoko koncentracijo kalcija boste dobili predvsem iz lesa sliv ali vinske trte, ki lahko doseže preko 50% kalcija. Nasprotno pa so lahko določeni leseni pepeli kot je npr. iz borovnica praktično brez kalcija.
Najbolj bodo dodatka lesnega pepela vesele kapusnice kot so npr. cvetača, brokoli in zelje, korenovke kot so npr. korenje, gomoljna zelena in krompir ter plodovke.
Kalij je za rastline pomemben, saj močno izboljša rast rastlin in poveča njihovo odpornost na sušo. Poveča tudi odpornost na okužbe in škodljivce ter izboljša količino oz. kvaliteto pridelka. Pomanjkanje kalija boste lahko prepoznali po nagubanih in pegastih listih. Simptomi pa bodo močnejši na starejših listih nižje na rastlini.
Kalcij je pravtako pomembno hranilo, saj je nujno potreben za rast rastlin. Sodeluje tudi pri ojačanju celičnih sten, kar daje rastlinam čvrstost. Kalcij sodeluje tudi pri zaščiti rastlin pred stresom in patogeni ter izboljša kvaliteto pridelka (npr. paradižnik).
Poleg kalija in kalcija lahko v lesnem pepelu najdemo še številne druge pomembne elemente. Tako lahko vsebuje tudi do 5% fosforja, ki je eden izmed pomembnejših hranil za rastline.

Kako uporabljamo lesni pepel?

Lesni pepel lahko dodajamo neposredno na gredo, vendar moramo biti pri tem pazljivi, saj lahko požgemo rastline. Nekoliko bolj priporočljiv način je, če ga raje dodamo na kompost, saj se s tem izognemo tej nevarnosti. Na kompostu bo kalij tudi pomagal pri razgradnji organske biomasa, s čimer bo imel lesni pepel kar dvojno korist. Dovolj je, če na cca. en kubični meter komposta dodate 3-4 kg lesnega pepela.
Lesni pepel pa lahko uporabite tudi kot okolju prijazno sredstvo proti polžem. Enostavno ga potresite okrog rastlin, ki bi jih radi zaščitili. Po dežju je potrebno natrošen lesni pepel obnoviti, saj bo voda sprala soli, ki delujejo kot zaščita proti škodljivcem.
Na kislih tleh ga dodajamo kot sredstvo za izboljšavo tal, saj reagira izrazito bazično. Zaradi tega razloga pa ni primerno za uporabo z borovnicami. Izjema je pepel iz lesa borovnica samih, saj ne vsebuje veliko kalcija.

Ne samo za uporabni vrt

Lesni pepel lahko uporabimo tudi pri okrasnih rastlinah. Velik porabnik kalija so tudi različne okrasne rastline kot npr. vrtnice, ki bodo zelo vesele dodatka pepela. Zaradi bazične reakcije pa ge ne smemo uporabljati ob rododendronih, azalejah, resah in hortenzijah.

Gnojenje rastlin

Kako pogosto naj pognojim rastline?

Matevž

Gnojenje rastlinVse rastline potrebujejo hranila, ki jim pomagajo pri tvorbi novih korenin, poganjkov in listov. Hranila večinoma sprejmejo preko korenin in jih raznesejo na vsa potrebna mesta.
Pri tem velja, da tem živahnejša je rast rastline, tem večja je njena potreba po hranilih. Kljub temu pa potrebe rastlin po hranilih variirajo glede na sezono, preskrbo z vodo, temperaturo okolja, itd. Največjo potrebo po hranilih imajo seveda spomladi, ko morajo pognati številna nova stebla in liste. Vendar to ne pomeni, da lahko spomladi pretiravamo z dodajanjem gnojil. Še posebje mlade rastline so zelo občutljive in jih lahko s prekomernimi koncentracijami gnojil poškodujemo. Pri mlajših rastlinah je tako najbolje uporabiti kompost, ki mu dodamo nekaj malega mineralnega gnojila. Z rastjo pa lahko rastlinam dodamo vedno več gnojila – še posebej, če so posajene v lonce.

Kdaj pognojimo novo posajene rastline

Večina večnamemskih substratov ima dovolj hranil, da bodo rastline preživele nekje 8-10 tednov. Po tem prehodnem obdobju bodo rastline izčrpale večino razpoložljivih hranil in jih bomo morali začeti dodajati. Hranila lahko dodamo v obliki tekočega gnojila ali granul. Takoče gnojilo navadno dodajamo v rednih intervalih medtem, ko granule počasi oddajajo hranila preko več tednov. Slednje je tako navadno potrebno dodati le vsakih 6-8 tednov.
Pri dodajanju hranil je zelo pomembno upoštevati navodila proizvajalca, saj ne smemo preseči priporočenih koncentracij. Nikar ne mislite, da boste s povečanjem koncentracij dobili boljše rezultate – tudi pri hranilih je tako, da je lahko preveč dobrega slabo.

Nahranimo tla

Pri gnojenju rastlin je zelo pomembno, na kakšnih tleh rastejo vaše rastline.
Lahka peščena tla imajo relativno malo hranil, saj se jih večina spere skupaj s padavinsko vodo. Še posebej se to opazi pri dušiku, ki ga rastline potrebujejo za rast poganjkov. Z dodajanjem organske snovi v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja, boste takšnim tlem dodali hranila in hkrati zmanjšali izpiranje hranil iz tal. Še vedno pa velja, da peščena tla precej lačna in potrebujejo veliko hranil. Rastlinam zato pomagajte še z dodatkom mineralnega gnojila v obliki počasi razgrajujočih se granul.
Nasprotno od peščenih tal so glinena tla težka, preprečujejo hitro odtekanje vode in vsebujejo veliko hranil. Z dodatkom komposta ali hlevskega gnoja boste takšnim tleh dodali dovolj hranil, da dodatno gnojenje ne bo potrebno.

izboljšati tla - kompost

Kako izboljšate svoja tla

Matevž

izboljšati tla - kompostGojenje rastlin na tleh, ki zanjo niso primerna nam lahko povzroča številne preglavice in se konča s propadom rastline. Če želimo takšne rastline kljub temu gojiti moramo ustrezno spremeniti lastnosti tal.

Uporabimo lahko različne dodatke za izboljšavo tal:

Sredstvo Prepustnost za vodo Sposobnost zadrževanja vode
Vlaknasto
Šota nizka-srednja zelo visoka
Drevesna
skorja
visoka nizka-srednja
Humus
   Kompost nizka-srednja srednja-visoka
   Zrel gnoj nizka-srednja srednja
Neorgansko
   Perlit visoka visoka
   Vermikulit visoka nizka

Izbor je odvisen od vrste tal na našem vrtu. Primer: na močno odcednih peščenih tleh lahko z dodajanjem komposta dosežemo povečano zadrževanje vode.

Kako spremenimo pH tal?

pH vrednost tal lahko povišujemo z dodatkom apna, medtem ko jo z dodatkom žvepla znižujemo. Pri tem moramo paziti, saj vse rastline ne prenašajo sredstev za spreminjanje pH.