Arhiv oznak: gnojenje

Poskrbite za kvalitetno prehrano rastlin

Matevž

Prehrana rastlinVsak se občasno vpraša, kaj vsebuje hrana, ki jo kupi v trgovini. Koliko je v njej soli, kalorij, itd.? Kaj pa hrana za rastline? Ste se že kdaj pozanimali, kaj vsebujejo gnojila?
V gnojilih najdemo različna mineralna hranila, ki so pomembna za rast in razvoj rastlin. Gnojenje je torej enako kot naše prehranjevanje. Edina razlika je v tem, da se sorazmerno pogosto zgodi, da ljudje pravzaprav ne vedo, kaj gnojila vsebujejo in v kolikšni količini. Slednje je zelo pomembno, saj se lahko zgodi, da na gredo dodamo premalo ali preveč gnojila. Oboje je slabo. Pri »premalo« je zadeva povsem jasna – rastline ne dobijo dovolj hrane. Manj razumevanja pa ljudje kažejo pri tem, kaj je preveč. Tudi preveč dobrega je lahko slabo. Ne verjamete? Pripravite si svoj najljubši obrok, potem pa pojejte dvojno porcijo. Kako se boste počutili. Enako lahko preveč hranil škodi tudi rastlinam.

Kaj vsebujejo gnojila

Rastline tekom svojega razvoja potrebujejo različna mineralna hranila. Med temi minerali najdemo tri, ki so nujno potrebni za rast in razvoj rastlin in so navadno v naravi v pomanjkanju. To so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Popolna mineralna gnojila tako vsebujejo vse tri omenjene minerale (od tod oznaka NPK). Na etiketah je navadno podana koncentracija posameznega minerala v odstotkih. Oznaka “7:7:7” tako pomeni, da gnojilo vsebuje 7 % dušika, 7 % fosforja in 7 % kalija. Poleg mineralov, ki jih rastline potrebujejo v večjih količinah pa je še cel nabor drugih, ki jih potrebujejo v manjšem obsegu. Imenujemo jih mikrohranila ali elementi v sledeh.

Dušik (N)

Dušik je zelo pomemben element za rast rastlin. Navadno ga povezujemo z vegetativno rastjo – gnojila z veliko dušika spodbujajo rast poganjkov in listov. Po rastlini se hitro transportira in lahko ga dodajamo tudi preko listov. Dušik je najbolje dodajati na začetku rastne sezone, da rastlinam damo dovolj zagona. Po sredini poletja pa dušika ni več priporočljivo dodajati na grede, saj lahko vzpodbudi rast novih poganjkov, ki se ne bodo utrdili do prve zmrzali.
Ob pomanjkanju dušika pri prizadetih rastlinah opazimo rumenenje listov, pri čemer se znaki najprej pojavijo na starejših listih. Kasneje lahko porumenijo tudi mladi listi. Celotna rastlina je zavrta v rasti in občutljiva na bolezni. Včasih se v kombinaciji z rumenenjem pojavi rdečkasta obarvanost listov in stebla.
Prekomerno dodajanje dušika povzroči bujno rast listov in poganjkov. Pri tem pa je rastlina bolj občutljiva na bolezni in škodljivce. Poveča se tudi verjetnost poškodb zaradi vetra, zmrzali ali suše.

Fosfor (P)

Fosfor je potreben za kvaliteten in močan koreninski sistem, zaradi česar posledično vpliva tudi na privzem vode in drugih hranil iz tal. Pomemben je tudi pri skladiščenju energije in tvorbi semen. Fosfor lahko rastlinam dodajamo preko celotne rastne sezone. V prvi polovici rastne sezone (do konca junija) ga je najbolje dodajati v kombinaciji z nižjimi koncentracijami dušika.
Pomanjkanje fosforja povzroči slabo razrast koreninskega sistema, kar poveča občutljivost rastlin na sušo. Pri mlajših rastlinah, ki so izpostavljene pomanjkanju fosforja se navadno opazi tudi zakrnelost v rasti.
Pri fosforju navadno težko prekoračimo optimalno koncentracijo, saj rastline dobro regulirajo njegov privzem

Kalij (K)

Kalij je v tleh navadno slabo dostopen, pri čemer je za rastline pomemben za cvetenje in plojenje. Pomemben je tudi za izravnavanje učinkov dušika, saj pomaga pri utrjevanju poganjkov in izoblikovanju njihove odpornosti na bolezni in škodljivce. Rastlinam bo koristilo zmerno dodajanje kalija preko celotne sezone. Pri tem lahko nekoliko povečate koncentracije v času cvetenja in tvorbe cvetov. Dodatek kalija bo rastlinam koristil tudi ob zaključku sezone, saj bo izboljšal njihovo odpornost na zmrzal.
Ob pomanjkanju kalija opazimo slabo cvetenje in rastline z pegami odmrlega tkiva na listih. Rastline so manj odporne na okoljske ekstreme in povzročitelje bolezni.
Ob prekomernemu dodajanju kalija lahko pride do pomanjkanja drugih elementov kot npr. magnezija. Rastline postanejo zavrte v rasti in dobijo modrikasto zelen ton.

Poleg mineralnih gnojil lahko za gnojenje uporabljate tudi hlevski gnoj in kompost.

izboljšati tla - kompost

Pripravite si kvaliteten kompost

Matevž

kompostPovprečna vsebnost hranil v
kompostu je 1,5-3,5 % dušika, 0,5-1 % fosforja in 1-2 % kalija (več o prehrani rastlin), kar pomeni, da
je kompost bolj dodatek za izboljšavo tal kot pa gnojilo. Podobno kot pri
ostalih organski dodatkih za izboljšavo tal, je sproščanje dušika iz komposta počasno in poteka preko več let. V primeru, da je vaš vrt na revnih tleh, je gnojenje izključno s kompostom premalo, za zadovoljitev potreb po dušiku pri rastlinah, ki potrebujejo večje količine dušika.

Kako nastane zrel kompost?

V procesu kompostiranja pride do pretvorbe organskega materiala (rastlinski deli) v prsti podobno snov. V prvih štirinajstih dneh delujejo pretežno bakterije, ki postopoma povišajo temperaturo v kupu. V tem času potečeta mezofilna faza (do 44°C) in termofilna faza (44 do 70°C). Pri tem odmrejo skoraj vse bolezenske klice in semena. Kasneje v ospredje procesov stopijo glive, črvi in številne druge žuželke. Navzven se v tej fazi lahko opazi sesedanje kupa komposta. Po dveh do treh mesecih je izoblikovan surov kompost (zelo visoka vsebnost dušika), ki se ga že lahko uporabi za ciljno gnojenje. Po nadaljnjih dveh do treh mesecih kompost dozori v temen in dišeč zrel kompost. Zrel kompost lahko uporabljamo povsod na vrtu.

Kako kompostiramo?

Volumen komposta mora imeti minimalno 1 m3 prostornine, ker se drugače procesi preperevanja ne morejo vršiti. Kompost postavimo na toplo mesto, kjer je zavarovan pred vetrom. Faktorji, ki vplivajo na kompostiranje so:

  • vlaga
  • prezračenost
  • temperatura v kupu
  • zunanja temperatura

Za uspešno razgradnjo  mora
kompost  vsebovati  40-60 % vlage. V suhih dneh, zato kompost po potrebi tudi
zalivamo. Pravilno navlažen kompost je kot vlažna goba (če stisnemo voda ne
izteka).

Rastlinski material, ki ga nalagamo na kompost vedno premešamo med seboj, da je enakomerno razporejen in se ne sprime v kepe. Komposta ne obračamo saj si faze zorenja komposta ob stalnem dodajanju rastlinskega material ne sledijo le časovno temveč so prisotne hkrati.

Ob obračanju se plasti zmešajo, kar lahko ustavi termofilno fazo zorenja komposta.

Razmerje med ogljikom in dušikom v rastlinskem materialu navadno ni problematično pri domačem kompostiranju. Le v kolikor imamo na zalogi le material z veliko dušika (ali veliko ogljika), je dobro, da na kompostni kup dodamo vsaj nekaj materiala z nizko vsebnostjo dušika (ali ogljika).

Kaj lahko in kaj ne smemo kompostirati

Za kompost je primeren rastlinski material z veliko dušika kot so sveži rastlinski deli, ostanki zastirke, pokošena trava, travnata ruša in mladi poganjki živih mej. Uporabljamo lahko tudi rastlinski material z malo dušika kot je suho listje, vendar le-to razpada počasneje kot nežnejši rastlinski deli in ga najbolje kompostirati posebej. Med kuhinjskimi odpadki lahko uporabimo ostanke zelenjave. Na kompost pa ne smemo dati prekuhane zelenjave in ostalih ostankov hrane, ki lahko zaudarjajo in pritegnejo mrčes. Pravtako ne smemo na kompost odlagati bolnih rastlinskih delov, trajnih plevelov, enoletnih plevelov s semeni, organskih snovi, ki težko razpadejo (kosti) in kemično obremenjenih snovi. Lahko pa kompost izboljšamo z dodajanjem ostankov kave (veliko dušika), olupkov banan (veliko kalija in železa) in lesnega pepela (veliko kalija in kalcija).