Arhiv oznak: ekološka pridelava

izboljšati tla - kompost

Pripravite si kvaliteten kompost

Matevž

kompostPovprečna vsebnost hranil v
kompostu je 1,5-3,5 % dušika, 0,5-1 % fosforja in 1-2 % kalija (več o prehrani rastlin), kar pomeni, da
je kompost bolj dodatek za izboljšavo tal kot pa gnojilo. Podobno kot pri
ostalih organski dodatkih za izboljšavo tal, je sproščanje dušika iz komposta počasno in poteka preko več let. V primeru, da je vaš vrt na revnih tleh, je gnojenje izključno s kompostom premalo, za zadovoljitev potreb po dušiku pri rastlinah, ki potrebujejo večje količine dušika.

Kako nastane zrel kompost?

V procesu kompostiranja pride do pretvorbe organskega materiala (rastlinski deli) v prsti podobno snov. V prvih štirinajstih dneh delujejo pretežno bakterije, ki postopoma povišajo temperaturo v kupu. V tem času potečeta mezofilna faza (do 44°C) in termofilna faza (44 do 70°C). Pri tem odmrejo skoraj vse bolezenske klice in semena. Kasneje v ospredje procesov stopijo glive, črvi in številne druge žuželke. Navzven se v tej fazi lahko opazi sesedanje kupa komposta. Po dveh do treh mesecih je izoblikovan surov kompost (zelo visoka vsebnost dušika), ki se ga že lahko uporabi za ciljno gnojenje. Po nadaljnjih dveh do treh mesecih kompost dozori v temen in dišeč zrel kompost. Zrel kompost lahko uporabljamo povsod na vrtu.

Kako kompostiramo?

Volumen komposta mora imeti minimalno 1 m3 prostornine, ker se drugače procesi preperevanja ne morejo vršiti. Kompost postavimo na toplo mesto, kjer je zavarovan pred vetrom. Faktorji, ki vplivajo na kompostiranje so:

  • vlaga
  • prezračenost
  • temperatura v kupu
  • zunanja temperatura

Za uspešno razgradnjo  mora
kompost  vsebovati  40-60 % vlage. V suhih dneh, zato kompost po potrebi tudi
zalivamo. Pravilno navlažen kompost je kot vlažna goba (če stisnemo voda ne
izteka).

Rastlinski material, ki ga nalagamo na kompost vedno premešamo med seboj, da je enakomerno razporejen in se ne sprime v kepe. Komposta ne obračamo saj si faze zorenja komposta ob stalnem dodajanju rastlinskega material ne sledijo le časovno temveč so prisotne hkrati.

Ob obračanju se plasti zmešajo, kar lahko ustavi termofilno fazo zorenja komposta.

Razmerje med ogljikom in dušikom v rastlinskem materialu navadno ni problematično pri domačem kompostiranju. Le v kolikor imamo na zalogi le material z veliko dušika (ali veliko ogljika), je dobro, da na kompostni kup dodamo vsaj nekaj materiala z nizko vsebnostjo dušika (ali ogljika).

Kaj lahko in kaj ne smemo kompostirati

Za kompost je primeren rastlinski material z veliko dušika kot so sveži rastlinski deli, ostanki zastirke, pokošena trava, travnata ruša in mladi poganjki živih mej. Uporabljamo lahko tudi rastlinski material z malo dušika kot je suho listje, vendar le-to razpada počasneje kot nežnejši rastlinski deli in ga najbolje kompostirati posebej. Med kuhinjskimi odpadki lahko uporabimo ostanke zelenjave. Na kompost pa ne smemo dati prekuhane zelenjave in ostalih ostankov hrane, ki lahko zaudarjajo in pritegnejo mrčes. Pravtako ne smemo na kompost odlagati bolnih rastlinskih delov, trajnih plevelov, enoletnih plevelov s semeni, organskih snovi, ki težko razpadejo (kosti) in kemično obremenjenih snovi. Lahko pa kompost izboljšamo z dodajanjem ostankov kave (veliko dušika), olupkov banan (veliko kalija in železa) in lesnega pepela (veliko kalija in kalcija).

ekološki vrt - zatiranje plevelov

Ekološki vrt: okolju prijazno zatiranje plevelov

Matevž

ekološki vrt - zatiranje plevelovPodobno kot na vsakem vrtu je potrebno tudi pri ekološki pridelavi zatirati plevele, ki dušijo gojene rastline. Vsak košcek tal je poln semen enoletnih plevelov in čeprav so enoletni pleveli manj problematični kot trajnice, tudi ti našim rastlinam kradejo vodo in hranila. Še posebej pogosto se enoletni pleveli pojavljajo na kultivirani zemlji. Vzrok je v tem, da s prekopavanjem tal semena plevelov spravimo na površino, kjer potem kalijo. Enoletnih plevelov se lahko lotimo na dva načina: preprečimo jim kalitev in odstranimo odrasle rastline še preden tvorijo semena.

Preprečevanje kalitve

Najenostavneje bomo enoletne plevele obvladali, če jim preprečimo, da se bodo sploh pojavili. Za rast potrebujejo pleveli kot vse ostale rastline svetlobo. Z omejevanjem dostopa do svetlobe, jih bomo postopoma uničili.
Neporasla tla lahko v ta namen prekrijete s črno folijo ali kartonskimi škatlami, ki jih dodatno obtežite, da jih ne bo odnesel veter in da povsem izključite možne špranjice, skozi katere bi lahko sijala svetloba. Med rastlinami izbirajte rastline, ki tvorijo goste sestoje, pod katerimi je močna senca. Uporabljajte kvalitetne kalice in sadike, ki bodo lahko tekmovale s pleveli za vodo in hranila. Kompeticija je eden izmed pomembnih procesov izločanja organizmov v naravi. Neuporabljena gola tla zasadite s pokrovnicami ali pa pokrijte z zastirko. Slednja bo zmanjšala tudi odparevanje vode. Pomembno pri zmanjševanju kalitve enoletnih plevelov, je tudi, da ne vnašate novih semen plevelov s kompostom. Uporabljajte lasten kompost samo v primeru, da po nanosu na gredo ne opazite novega vala kalic plevelov.

Odstranjevanje enoletnih plevelov

Žal nič ni bolj natančno in temeljito kot ročno odstranjevanje plevelov. Najbolje je površino, ki si si jo prilastili pleveli, metodično očistiti z ročnim pletjem. Poskusite in ugotovili boste, da zna biti to opravilo prijetno sproščanje od hitrega tempa modernega vsakdana. Za pletje med rastlinami na gredah lahko uporabite rezila, ki samo poreženo nadzemne dele rastline, saj pri enoletnih plevelih, poganjki ne poženejo ponovno iz korenike ali korena.

Drugo

Veliko boste naredili tudi s tem, da preverite sadike, ki ste jih kupili v vrtnariji. Zapleveljene sadike ne sodijo na vaš vrt. Na mestih, kjer ne boste poškodovali drugih rastlin pa lahko za odstranjevanje uporabite tudi gorilnik.

zastirka

Zastirka pomaga pri varčevanju z vodo

Matevž

zastirkaPo definiciji je zastirka vse, kar se polaga na površino tal in se ne vkopava v tla (dodatki za izboljšavo tal). Odvisno od izbire zastirke, ima le-ta številne pozitivne lastnosti kot npr.:

  • zmanjšuje
    hlapenje vode iz površine tal in zmanjša porabo vode za 25-50 %
  • preprečuje zbijanje tal
  • stabilizira vlažnost tal (ni velikih nihanj)
  • zavira rast plevelov
  • zmanjšuje nihanje temperature tal
  • preprečuje erozijo tal
  • izboljša estetski videz vrta

Uporaba zastirke

Zastirko lahko dodajamo na gredo tako, da se dviguje nad višino okoliške trate, vendar se v tem primeru lahko »razleze« po trati. Nasprotno lahko gredo poglobimo, tako da sta višini trate in zastirke poravnani. V tem primeru lahko pride do problemov z odtekanje površinske vode. Najboljša tehnika je, da je greda dvignjena in se spusti proti trati. Tudi v tem primeru sta zgornja robova trate in zastirke poravnana.

Vrste zastirke

Najpogosteje uporabljane zastirki sta organska in kamena zastirka.

Organska zastirka

Med organskimi zastirkami se pogosto uporablja zastirka iz lesa ali drevesne skorje, ki se lahko uporablja okrog dreves, grmovja in trajnic. Takšna zastirka počasi razpada in zmanjšuje zbitost tal. Pri zastirki iz drevesne skorje se del dušika iz tal porabi pri razgradnji zastirke s strani mikroorganizmov. Simptomi pomanjkanja dušika se na rastlinah pokažejo kot rumenenje spodnjih (starejših) listov. V tem primeru dodamo tlem popolno gnojilo. Do tega pojava pa navadno pride le, če zastirko vkopljemo v tla. Zastirka iz skorje ni primerna za tla z močnim površinskim tokom vode ali stoječo vodo, saj plava in se s tem odnašajo z površnim.

Zastirko iz drevesne skorje uporabljamo v debelini 2-10 cm.
Debelina med 7 in 10 cm dobro zavre rast večine plevelov. Na tleh, ki so močno zbita ali vsebujejo veliko gline lahko zastirka z zmanjšanjem izhlapevanja vode povzroči visoko vlažnost tal, kar vodi v gnilobo korenin pri občutljivih vrstah rastlin. Na takšnih tleh uporabimo 2-5 cm debel sloj zastirke. Ob drevesih moramo paziti, da zastirke ne nanesemo visoko ob steblu, saj lahko pride do motenj v funkciji skorje. Najbolje je, da zastirko umaknemo približno 10 cm od stebla.

Na uporabnem vrtu pogosto uporabljamo tudi slamo (npr. za prekrivanje tal okrog buč in bučk) ali kompost. Slednji mora biti ustrezno pripravljen, saj je drugače lahko vir številnih semen plevelov.

Kamena zastirka

Kamena zastirka je na zelenjavnem vrtu redko uporabljana. Prednosti kamnite zastirke pred zastirko iz skorje je v tem, da ne plava in spomladi pospeši razvoj rastlin, saj kamenje in prod skladiščita toploto in jo oddajata preko noči. Povišana temperatura zaradi oddajanja toplote pa lahko poveča potrebe rastlin po vodi.