Med priljubljeno grmičevje, ki se goji zaradi plodov, spadajo tudi ribezi. Rdeči ribez izvira iz treh evropskih vrst: Ribes rubrum, R. petraeum in R. sativum, medtem ko je črni ribez soroden z evropsko vrsto R. nigrum in azijsko vrsto R. ussuriense. Ribezom sorodni vrsti, ki jih pogosto najdemo na vrtovih sta tudi kosmulja (Ribes grossularia) in jošt (R. nigrum x hirtellum).

Kam ga posadimo

Ribezi imajo radi jutranje sonce in senco čez opoldanski del dneva. Lahko jih gojimo tudi v senci večjih dreves. Glede tal ribezi niso preveč izbirčni, čeprav imajo rajši težja tla (z večjim deležem gline). Na peščenih tleh so rastline hitro izpostavljene suši, kar jim ne ustreza. Ne ustezajo pa jim tudi preveč bazična ali slana tla.

Poskrbite za svoje grmičke ribeza

Za ribeze je pomembna dobra oskrba z vodo. Ob suši jih zalivajte vse, dokler niste pobrali plodov. Takrat se aktivna rast ustavi in rastlina potrebuje manj vode. Slabo zalite rastline so izpostavljene stresu in tako bolj občutljive za napade pepelaste plesni.

Vsako leto ribeze pognojite. Še posebej bodite pozorni na pomanjkanje kalija, ki se kaže kot sušeči se robovi listov. Pri dodajanju kalija ne uporabljajte kalijevega klorida, ker so ribezi občutljivi na sol (klor).

Obrezovanje

Z vsakoletnim obrezovanjem rastlin boste vzdrževali dobro produkcijo plodov in ohranjali rastline mladostne. Rastline obrezujte tako, da večina plodov dozoreva na 2-3 leta starih poganjkih.
Prvo zimo porežite vse poganjke z izjemo dveh do treh najmočnejših. Naslednji dve leti storite enako – odstranite vse poganjke tistega leta z izjemo 2-3 najmočnejših. Po četrtem letu pa začnite odstranjevati vse poganjke starejše od treh let.
Vsako zimo tudi skrajšajte predolge veje.

Problemi

Na ribezih lahko najdemo različne bolezni in škodljivce kot npr. ribezovo uš. Hujša je predvsem okužba z virusom, ki povzroča razbarvanje listja. Napada predvsem črni, redkeje pa tudi rdeči ribez. Ribez je občutljiv tudi na okužbo s štorovko, ki lahko povzroči propad rastline.