Hruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus.

Vmesni gostitelji so iglavci

Povzročitelj bolezni je gliva Gymnosporangium sabinae (= G. fuscum), ki jo prištevamo med rje. Hruševa rja potrebuje za svoj razvoj dva gostitelja – brin in hruško. Spore, ki jih tvori na brinu služijo za okužbo hrušk, medtem ko tiste, ki nastajajo na listih hruške pa za okužbo brina. Med brini je najpogostejši gostitelj smrdljivi brin (Juniperus sabinae).

Kako prepoznamo hruševo rjo

Na hruški se na listih najprej na zgornji strani listov pojavijo oranžne pege (na spodnji strani so pege rjave). Redkeje se pege pojavijo tudi na steblih in plodovih. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive.
Na brinih je prisotnost glive najprej opazna ob pojavu vretenastih struktur na steblih, ki spomladi tvorijo velike količine trosov.

Zaščita hrušk

Sredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni, lahko pa se uporabijo sredstva za zatiranje hruševega škrlupa ali pepelaste plesni. Škropiti je potrebno še pred cvetenjem ter ponovno v jesenskem času (enako kot proti šrklupu). Z odstranitvijo brinov v bližini se lahko zmanjša izpostavljenost rastlin, čeprav jih bodo še vedno lahko okužile spore, ki jih lahko veter prinese tudi iz par km oddaljenih dreves.

Še ena podobna bolezen

Poleg že omenjene glive pa lahko na hruški podobne simptome povzroča tudi gliva Gymnosporangium confusum. Slednja poleg hruške okužuje tudi nešplje, glog in kutino. Vmesni gostitelj pa so poleg brina lahko tudi paciprese, ki jih pogosto najdemo v živih mejah.