Arhiv kategorij: Zelenjava

Koromač: sadimo ga za okras in okus

Rastline, Zelenjavakomarček, koromač, zelenjava

Matevž

Sladki komarček ali koromač je čudovita zelenjavnica, ki je lahko vrtu tudi v okras. Gojimo ga zaradi otečenih listnih pecljev, ki spominjajo na čebulico.

Vzgojite koromač iz semen

Koromač je zelo nezahtevna rastlina, ki ni izbirčna glede tal. Če želimo rastline vzgojiti iz semen, jih posejemo nekje med marcem in julijem. Na prosto rastline sejemo proti koncu sejalne sezone tj. junija in julija.
Če bomo rastline vzgajali v loncih, jih na prosto prenesemo ko, se temperature dvignejo nad 20°C in so velike približno 15 cm. Med rastlinami pustite 30 cm prostora, med vrstami pa 40-50 cm.

Poskrbite za koromač

Koromač med sezono potrebuje precej vlage. Za zaščito pred izsuševanjem je dobro tudi, če redno odstranjujete plevele in okrog rasline razprostrite zastirko.
Med sredino poletja in jeseni rastline nekoliko zastrite s prstjo, da bodo ohranile belo barvo in jih zaščitite pred morebitno slano. Za izboljšanje pridelka je dobro rastlinam dodati gnojilo z veliko fosforja (vsakih 14 dni).
Preverite tudi dobre in slabe sosede kumar.

Pregled opravil po mesecih:

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

setev

presajanje

pobiranje

Bolezni in škodljivci

Med škodljivci koromač najpogosteje obiščejo polži, ki jim pravtako teknejo okusni listi. Med povzročitelji bolezni pa so najpogostejše različne glive.

Enostavna solata s komarčkom in redkvicami

Potrebujete:

1 srednje velik komarček
Šop redkvic
oljčno olje
sok pol limone
sol in poper

Priprava je zelo enostavna – komarček razdelite na četrtine in ga na tanko narežite v procesorju. Nato narežite še redkvice. Vse skupaj začinite s soljo, poprom, oljčnim olje in sokom limone. Ob mešanju narezan komarček in redkvice tudi nekoliko stisnite s prsti (kot da bi jih hoteli zdrobiti v pesti).

Originalni recept (v angleščini): http://drizzleanddip.com/2013/02/01/jamie-olivers-fennel-and-radish-salad

Kumare: plezalka s osvežilnimi plodovi

Rastline, Zelenjavakumare

Matevž

Doma vzgojene kumare so odličnega okusa. Pri tem so zelo enostavne za vzgojo.

Kako gojimo kumare

Kumare lahko sejete neposredno na prostem ali pa jih vzgojite v loncih. Na prostem jih semen po ledenih možeh, ko so tla že dovolj ogreta. V lonce pa jih lahko posejemo tudi že od začetka aprila naprej. Lonce postavite na sončno in toplo mesto, pri čemer v posamezen lonec posejte le po eno samo seme. Na gredo pred setvijo dodajte veliko zrelega komposta in večnamensko mineralno gnojilo.
Rastline pustimo rasti, dokler ne poženejo sedem listov. Potem odstranimo glavni poganjek s pinciranjem. Stranske poganjke lahko pustimo, da se razraščajo naprej, vendar vse poganjke brez cvetov ustavite pri sedmem listu.
Zelo pomembo je, da so tla med rastjo vedno vlažna (vendar ne premokra). Če se bo prst okrog rastline preveč izsušila, lahko pride do odpadanja plodov, ali pa postanejo plodovi grenki in neokusni. Pri zalivanju pazite, da ne škropite preveč po rastlinah, saj lahko pride do razvoj plesni.

Pobiranje kumar

Pri nabiranju za vlaganje kumare poberemo skoraj takoj po začetku rasti oz. ko dosežejo nekje 5-10 cm dolžine. Kumare, ki jih boste uporabili za solato pa pustite zrasti vsaj do nekje 15 cm. Zelo dobro je, če kumare obirate večkrat na teden, saj s tem spodbujamo tvorbo novih cvetov.
Preverite tudi dobre in slabe sosede kumar.

Pregled opravil po mesecih:

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

setev

presajanje

pobiranje

Težave kumar

Kumare lahko napade pepelasta plesen, ki se kaže kot belkasta prevleka listov. Rastline nazadujejo v rasti in so lahko deformirane. Rastline pa lahko napadajo tudi različni škodljivci kot so npr. listne uši, pršice in polži. Slednji so nevarni predvsem za kalice.

Japonska solata s kumaro

6 žlic oljčnega olja
3 žlice riževega kisa
1 žlica sladkorja
za palec velik kos ingverja
limonska trava
sojina omaka
1 velika kumara
sesekljana meta
sesekljan peteršilj

Kumaro na tanko narežite (najbolje z lupilnikom) po celotni dolžini. Rezine razporedite po krožniku in jih potresite z meto in peteršiljem. Za dresing zmešajte oljčno olje, rižev kis, sladkor, nastrgan ingver, sesekljano limonsko travo (ali poparek). Začinite s sojino omako in poprom ter prelijte po kumarah.

Okusna vzpenjavka – visoki fižol

Rastline, Zelenjavafižol

Matevž

Visok fižol je okusna zelenjavnica, ki jo zelo enostavno gojimo tudi na majhnih vrtovih.

Kako gojimo visoki fižol

Vzpenjave sorte potrebujejo oporo, ob kateri se bodo vzpele do 2 m visoko. Med vrstami opor pustite približno 45 cm prostora, medtem ko lahko opore znotraj vrste namestite precej bolj na gosto (vsakih 15 cm). V kolikor nimate dovolj prostora za celotne vrste, si lahko pomagate tudi z vigvami, v katere spnete npr. pet palic, ki ste jih razporedili v majhnem krogu.
Ne glede na način razporejanja opor, ob vsako palico posejte 8-10 semen fižola, kasneje pa po potrebi rasline zredčite). Seme fižola posejemo na globino 2-5 cm. Pri tem je pomembno, da fižola ne posejemo prezgodaj, saj potrebuje tla ogreta vsaj na 10°C. Navadno visoki fižol sejemo od srede maja pa do srede junija.
Fižol navadno nabiramo sproti – hitreje v sezoni nabiramo stroke, kasneje pa tudi zrnje (posejete lahko sorte za stroke ali zrnje, na voljo pa so tudi sorte za stroke in zrnje). Zrnje nabiramo šele, ko se stroki in preostanek rastline začne počasi sušiti. Fižol je najbolje nabirati sproti in stroke po potrebi shraniti v hladilniku oz. za daljši čas tudi v zmrzovalniku.
Preverite tudi dobre in slabe sosede fižola.

Pregled opravil po mesecih:

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

setev

presajanje

pobiranje

Tudi polži imajo radi fižol

Največ škode na fižolu naredijo polži, ki lahko povsem uničijo mladice. Če imate težave s polži preverite kako se jih lahko znebite tudi na okolju prijazen način.
Včasih lahko škodo na posevku naredijo tudi ptiči, ki populijo liste mladic. Slednje lahko preprečite z namestitvijo mreže, ki ptičem onemogoči dostop do rastlin.

Fižol s paradižnikom, česnom in čilijem

300g stročjega fižola
2 x 400g pelatov
3 jedilne žlice oljčnega olja
2 stroka česna
2 nageljnovi žbici
velik ščepec pusušenega čilija
nekaj sveže bazilike

Po potrebi odstranite vlaknate dele fižola in ga narežite na 2 cm dolge kosi. Pogrejte oljčno olje in dodajte česen, da zadiši, nato pa še fižol, čili in klinčke. Po nekje dveh minutah dodajte še pelate (če je preveč tekočine, jih odcedite) in kuhajte 20-30 min, da se fižol zmehča ter omaka zgosti. Dodajte še nekaj sveže bazilike in servirajte.

Okusna hrustljava nadzemna koleraba – kolerabica

Rastline, Zelenjavakolerabica, nadzemna koleraba, zelje

Matevž

Nadzemna koleraba ali kolerabica je še ena izmed sorodnic zelja, na katerega spominja tudi njena aroma. Slednja pa je kljub podobnosti precej milejša in slajša. Gomolj nadzemne kolerabe pravzaprav ni pravi gomolj, temveč je zadebelitev spodnjega dela stebla in daje rastlini nekoliko čuden izgled. Ločimo belo kolerabico, ki je v resnici obarvana zeleno in vijoličasto, ki pa jo za še večjo zmedo pogosto označujejo kot modro ☺ Kljub razliki v barvi, se obe barvni različici v okusu ne razlikujeta pretirano.
Pri nas sta najpostejši sorti ‘Dunajska bela’ in ‘Dunajska modra’.

Nadzemna koleraba je nezahtevna vrtnina

Nadzemno kolerabo lahko sejemo večkrat zapored – od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. Na prostem jo lahko tako sejemo že v mesecu marcu, saj rastline prenesejo precej nizke temperature. Na vrtu izberite sončno gredo in jo posejte 2-3 cm globoko (približno 10 semen na vsakih 30 cm vrste). Med posamezno vrste naj bo 30 cm razmika. Ko bodo rastline dosegle približno 10 cm višine, jih nekoliko zredčite tako, da boste imeli med rastlinami približno 15 cm prostora. Rastline potrebujejo približno 40-55 dni, da dosežejo velikost primerno za pobiranje.

Pregled opravil po mesecih:

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

setev

presajanje

pobiranje

V poletnem času je potrebno poskrbeti za ustrezno zalivanje, saj lahko rastline ob premalo vlage olesenijo, kar pokvari njihovo kvaliteto. Zaradi slednjega je koristno, če gredo pokrijete z zastirko.
Preverite še, katere rastline so dobri sosed za kolerabico.

Pri nadzemni kolerabi nabiramo liste in steblo

Še preden nadzemna koleraba doseže ustrezno velikost, lahko pri mladih rastlinah izmaknete kakšen list in ga uporabite v solatah. Gomolje pa naberite pred uporabo, ali pa jih shranite v hladilnik oz. hladno klet.

Težave in škodljivci

Nadzemno kolerabo pestijo podobne težave kot zelje. Tako lahko na njej opazimo bolhače, ki jih prepoznamo po preluknjanih listih, na katerih so prisotni majhni hroščki. Na bolhače so še posebej občutljive mlade rastline. Nadzemno kolerabo lahko napade tudi kapusova muha. Znak za njeno prisotnost so uveneli listi, ki posivijo in porumenijo. Posledično so rastline prizadete v rasti. Vzrok je v ličinkah muhe, ki objedajo korenine, kar močno poslabša privzem vode in hranil.
Med boleznimi pa lahko pri nadzemni kolerabi opazimo golšavost kapusnic, ki se kaže kot močno zadebeljene in deformirane korenine. Bolezen povzroča gliva, ki okuži korenine, jih poškoduje in posledično omogoči vdor drugih gliv in bakterij. Najboljši način zatiranje je kolobarjenje, saj lahko gliva v tleh preživi zelo dolgo in se ob naslednji priložnosti ponovno namnoži.

Solata s kolerabico in korenčkom

2 velika korenčka
2 olupljeni kolerabici
2 jedilni žlici oljčnega olja
4 čajne žličke kumine
4 čajne žličke limoninega soka

Kolerabici in korenčka na fino narežite v multipraktiku in zmešajte v veliki posodi. Posolite po okusu. V ponvi zagrejte oljčno olje in popražite semena kumine. Semena posujte po zelenjavi in prelijte z limoninim sokom. Dobro premešajte.
Solata je odlična dopolnitev za mesne jedi iz žara ali kofte.