Številne koristne snovi, ki jih najdemo v rastlinah so obarvane. Barvo lahko tako uporabimo za hitro prepoznavanje, kaj koristnega skrivajo v sebi različne oblike zelenjave.
Zeleni klorofili
Najpogostejša barva rastlinskega kraljestva je zelena. Zeleno barvo dajejo rastlinam klorofili. Le-ti rastlinam omogočajo pretvorbo svetlobne energije v kemično obliko, ki jo rastline kasneje izkoristijo za rast in razvoj. Ker se vse to dogaja v listih, je zelena barva najpogosteje povezana z listnato zelenjavo.
Na grobo lahko listnato zelenjavo razdelimo na dve skupini. Prva vključuje špinačo, solate in blitvo. Njihovi listi so bogati z nujno potrebnimi minerali kot so npr. magnezij, mangan in kalij. V drugo skupino pa spada zelena zelenjava, ki vsebuje tudi veliko žveplenih snovi (npr. zelje, brokoli in drugi predstavniki križnic). Zelena zelenjava je zelo koristna, saj z njenim uživanjem, poleg številnih mineralov pridobimo tudi žveplene snovi, ki so pomembne za sintezo glutationa. Slednji pa je eden izmed najpomembnejših antioksidantov.
Modra in vijoličasta pomenita – antioksidanti!
Modri in vijoličasti plodovi dobijo svojo barvo zaradi visoke vsebnosti antocianov. Antociani spadajo med flavonoide, ki so pomembna skupina antioksidantov.
Posebno veliko antocianov lahko najdemo v plodovih robid, borovnic, vijoličastem korenju, rdečem zelju in olupku jajčevca. Nekatere raziskave nakazujejo, da flavonoidi izboljšujejo spominske in kognitivne sposobnosti starejših. Najbolj dokazana in koristna pa je njihova vloga pri zaščiti proti različnim vrstam raka.
Raznolika rdeča
Plodovi lahko rdečo barvo dobijo zaradi prisotnosti različnih snovi. V primeru paradižnika, gre za karotenoid likopen, medtem ko pri jagodah najdemo predvsem antociane.
Poleg paradižnika lahko likopen najdemo tudi npr. v rdeči grenivki. Številne koristne antociane pa lahko zaužijete z jagodami in malinami. Rdeči plodovi torej vsebujejo številne močne antioksidante, ki zmanjšujejo poškodbe kože in morda tudi nastanek raka prostate (slednje še vedno ni povsem dokazano). Kot posebnost bi omenil še rdečo peso, katere barvo ne daje nobena izmed zgoraj opisanih skupin barvil. Njene gomolje obarvajo betalaini.
Rumeni in oranžni so karotenoidi
Rumeno in oranžno barvo rastlinam dajejo predvsem karotenoidi kot je npr. beta karoten.
Veliko karotenoidov najdemo seveda v korenju. S njimi pa so bogate tudi melone, paradižnik, paprika in buče. Poleg karotenoidov lahko v rumenih plodovih najdemo tudi flavonoide. Slednji pomagajo pri premagovanju alergij, vnetij in okužb. Karotenoidi pa so tudi vir greadnikov nekaterih vitaminov kot je npr. vitamin A.
Ne pozabimo še na belo
Tudi belkasta barvila predstavljajo različni antoksantini, med katere spada tudi alicin. Alicin in alil žveplene snovi najdemo v česnu, šalotkah, beli čebuli in poru. Čeprav ni še povsem dokazano, da česen odganja vampirje pa je dokazano uspešen pri zatiranju mikroorganizmov. Nekoč so z uživanjem surovega česna preganjali prehlade. Iz čebule pa si lahko pripravite tudi čaj proti kašlju.
Podzemna koleraba je tako enostavno za vzgojo, da je kar presenetljivo kako malo ljudi se odloči, da jo poseje na svojem zelenjavnem vrtu. Pri tem pa je podzemna koleraba z domače grede precej bolj sladka in nežna kot tista, ki jo kupimo v trgovini. Poleg gomolja, ki se ga najpogosteje uporablja, lahko pri kolerabi izkoristimo tudi mlade liste. Naberite jih dokler so še mladi in nežni. Za uporabo bo dovolj, da se jih popari. Slednje se lahko pridela tudi proti koncu sezone, ko je že premalo časa, da bi rastlina tvorila močan gomolj (še vedno pa vam bo uspelo pridelati okusne liste).
Brstični ohrovt je ena najmlajših vrst zelja, saj so ga vzgojili pred komaj dobrimi sto leti. Je tipična zimska zelenjava, saj brstičke, ki rastejo na steblu pobiramo z rastline v hladnih dneh.
Izbrali smo preprost recept, v katerem svežina granatnega jabolka lepo dopolni močnejši okus brstičnega ohrovta.
Na vsak zelenjavni vrt sodi tudi korenje, ki je odličnega okusa in 
Odlična solata s korenčkom, ki se jo lahko servira toplo ali hladno.