Brokoli je odlična zelenjava za vsak vrt. V eni sami rastlini so združene same odlične lastnosti – dolga sezona pobiranja pridelka, odlična aroma in številne zdravju koristne snovi. Že ena sama porcija vijoličastega brokolija nam zagotovi polovico dnevne potrebe po karotenoidih, ki krepijo imunski sistem. Poleg tega pa vsebuje še folno kislino in veliko vitaminov A in C.

Kako vzgojimo okusen brokoli

Semena brokolija posejemo v majhne lončke ali setvene podstavke, ki jih napolnimo s kvalitetnim substratov za kalice. Po kalitvi počakajte, da kalice dovolj zrastejo, da jih lahko brez skrbi premestite, v nove lončke (9 cm premera). Med rastjo kalice redno preverjajte, da ne bodo prerasle prostora v loncu, saj lahko to škodi njihovi nadaljnji rasti.

Pred sajenjem na gredo, odstranite vse kamne in plevele. Slednji tekmujejo z zelenjavo za hrano in vodo, zaradi česar jih je potrebno odstraniti iz grede. Na peščenih ali zelo težkih tleh dodajte veliko organske snovi, ki bo izboljšala strukturo tal. Rastline presadite, ko bodo velike približno 7-9 cm. Na gredi jih posadite z 50-60 cm razmike med rastlinami in vrstami. Po sajenju rastline dobro zalijte in utrdite prst okoli sadike, saj križnice (vključno z brokolijem) ne marajo zrahljanih tal. Zaradi slednjega, tla okrog rastlin redno zbijte tudi po bolj vetrovnem vremenu, ki bi lahko zaradi zibanja rastline zrahljal prst okrog korenin. Ob suhem vremenu rastline redno zalivajte, saj ima brokoli rad vlažna tla. V kolikor kljub vsej negi brokoli ne bo tvoril vijoličastih brstov, rastline vzpodbudite z dodatkom mineralnega gnojila.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede brokolija.

Pobiranje

Brokoli pobirajte, ko so brsti še zaprti in čvrsti, saj imajo v tej fazi najboljši okus. Na vsaki rastlini odstranite samo nekaj stebel s cvetnimi brsti, s čimer boste rastlino vzpodbudili k tvorbi novih. Če boste odstranili celotno socvetje, rastlina pogosto ne bo tvorila novih cvetnih nastavkov.

Nabran brokoli uporabite v čim krajšem času, saj bo tako kot večina zelenjave počasi izgubljal na kvaliteti. V kolikor ga ne boste uporabili takoj, ga lahko za nekaj dni shranite v hladilniku.

Problemi

Rastline lahko okuži mikroorganizem Plamodiophora brassicae, ki povzroča golšavost kapusnic. Simptomi se kažejo kot otekle in deformirane korenine, rumeneči listi in kot venenje rastlin. Okužba s to boleznijo lahko vodi v propad rastline. Za preprečevanje bolezni dvignite pH tal nad 7,2, česar gliva ne prenese. Rastline, ki kažejo znake bolezni takoj odstranite in uničite.

Brstični ohrovt lahko napadejo tudi gosenice kapusovega belina. Slednje lahko preprečite s prekrivanjem z mrežo ali pa uporabo ustreznega insekticida.

Na rastlinah brstičnega ohrovta pa lahko škodo naredijo tudi ličinke kapusove muhe, ki vrtajo v korenine in jih posledično uničujejo. Za preprečevanje uporabljajte prekrivne mreže. Napadene rastline skrbno zalivajte, dognjojujte in jih nekoliko višje zagrebite.

Hranljivost

100 g kuhanega brstičnega ohrovta vsebuje:

• 36 kalorij
• 2,5 g proteinov
• 7,1 g ogljikovih hidratov
• 2,6 g vlaknin (10% dnevne potrebe)
• 317 mg kalija (9% dnevne potrebe)
• 0,2 mg mangana (11% dnevne potrebe)
• 60 mikrog folata (15% dnevne potrebe)
• 77g IU vitamina A (15% dnevne potrebe)

Pokrije dnevno potrebo po vitaminih C in K