Bakterijski rak koščičastega sadja je pogosta bolezen sliv in češenj. Pojavi pa se lahko tudi na marelicah, breskvah in okrasnih sorodnikih kot so npr. japonske češnje ali lovorikovec.

Kaj je bakterijski rak?

Bakterijski rak je bolezen, ki jo povzroča skupina sorodnih bakterij, ki okužijo stebla in liste sliv, češenj in sorodnih rastlin. Bolezen prepoznamo po značilnih mrtvih deli stebel in debel, ki so poglobljeni in pogosto sproščajo želatinasto tekočino. Pojavljati se začnejo spomladi ali zgodaj poleti. Če se okužba razširi okrog celotne veje, bo slednja propadla, saj bakterije uničijo prevajalna tkiva. Ob okužbi listov, se na njih pojavijo rjavkaste pege, ki kasneje izpadejo.

Biologija patogena

Bakterijski rak povzročajo bakterije Pseudomonas syringae pv. morsprunorum in P. syringae pv. syringae. Prva je omejena izključno na slive, češnje in sorodnike iz rodu Prunus (marelice, breskve, mandlji in okrasni predstavniki kot lovorikovec, japonske češnje, češnjelika sliva, itd.), medtem ko ima P. syringae pv. syringae širši nabor gostiteljev.
Bakterije se pojavljajo na površini listov, na katerih lahko ob vlažnem vremenu, preko listnih rež preidejo v notranjost rastline in povzročijo značilne pege in luknje.
Rakaste tvorbe pa nastanejo, ko bakterije vdrejo v steblo preko rane. V rastlini se nato počasi širijo preko poletja, jeseni in zime. Šele spomladi postanejo aktivnejše, kar lahko hitro razširi rakasto tvorbo in vodi v propad veje.

Zatiranje bolezni

Najlažje so preprečujemo tako, da občutljive vrste dreves obrezujemo šele v juliju in avgustu. Takrat je les že dovolj otrdel, da vsebuje več zaščitnih snovi, hkrati pa nižja vlaga zmanjšuje možnost razširjanja okužbe.
Pri obolelih rastlinah izrežite vse okužene dele in rane zaščitite s premazom. Odrezane veje zažgite ali zavrzite na odpad (ne uporabiti za kompost ali zastirko).