Arhiv oznak: slive

bakterijski rak koščičarjev

Bakterijski rak koščičastega sadja

Bolezni, , , , ,
Matevž

bakterijski rak koščičarjevBakterijski rak koščičastega sadja je pogosta bolezen sliv in češenj. Pojavi pa se lahko tudi na marelicah, breskvah in okrasnih sorodnikih kot so npr. japonske češnje ali lovorikovec.

Kaj je bakterijski rak?

Bakterijski rak je bolezen, ki jo povzroča skupina sorodnih bakterij, ki okužijo stebla in liste sliv, češenj in sorodnih rastlin. Bolezen prepoznamo po značilnih mrtvih deli stebel in debel, ki so poglobljeni in pogosto sproščajo želatinasto tekočino. Pojavljati se začnejo spomladi ali zgodaj poleti. Če se okužba razširi okrog celotne veje, bo slednja propadla, saj bakterije uničijo prevajalna tkiva. Ob okužbi listov, se na njih pojavijo rjavkaste pege, ki kasneje izpadejo.

Biologija patogena

Bakterijski rak povzročajo bakterije Pseudomonas syringae pv. morsprunorum in P. syringae pv. syringae. Prva je omejena izključno na slive, češnje in sorodnike iz rodu Prunus (marelice, breskve, mandlji in okrasni predstavniki kot lovorikovec, japonske češnje, češnjelika sliva, itd.), medtem ko ima P. syringae pv. syringae širši nabor gostiteljev.
Bakterije se pojavljajo na površini listov, na katerih lahko ob vlažnem vremenu, preko listnih rež preidejo v notranjost rastline in povzročijo značilne pege in luknje.
Rakaste tvorbe pa nastanejo, ko bakterije vdrejo v steblo preko rane. V rastlini se nato počasi širijo preko poletja, jeseni in zime. Šele spomladi postanejo aktivnejše, kar lahko hitro razširi rakasto tvorbo in vodi v propad veje.

Zatiranje bolezni

Najlažje so preprečujemo tako, da občutljive vrste dreves obrezujemo šele v juliju in avgustu. Takrat je les že dovolj otrdel, da vsebuje več zaščitnih snovi, hkrati pa nižja vlaga zmanjšuje možnost razširjanja okužbe.
Pri obolelih rastlinah izrežite vse okužene dele in rane zaščitite s premazom. Odrezane veje zažgite ali zavrzite na odpad (ne uporabiti za kompost ali zastirko).

Slive: čudoviti temni plodovi

Rastline, Sadno drevje,
Matevž

SlivaSlive so krasna drevesa, ki spomladi popestrijo naš vrt, proti koncu poletja pa nas razvajajo z okusnimi plodovi. Navadno cvetijo sorazmerno zgodaj v sezoni, pri čemer imajo tudi kratek čas cvetenja. Zaradi obojega so izpostavljene nevarnosti, da pozna pozeba uniči večino cvetov. Da preprečite pozebe, slive ne smete posaditi na rastišča, kjer se nabira hladen zrak (globeli) ali pred na vzhod obrnjenimi zidovi. Manjša drevesa lahko ponoči prekrijete in jih tako zaščitite pred pozebo.

Slive bodo najbolje uspevale na nekoliko težkih in vlažnih tleh, medtem ko jim suha rastišča na peščenih tleh ne odgovarjajo preveč. Idealna so nekoliko kisla tla (pH 6-6,5), saj lahko na alkalnih tleh pride do pomanjkanje železa. V primerjavi z jablanami in hruškami potrebujejo nekoliko več fosforja in dušika, vendar ne pretiravajte z gnojenjem, saj lahko preveč dušika vodi do občutljive rasti, ki je nagnjena k okužbam.

Obrezovanje

Ena izmed stvari, pri kateri morate biti v primeru slive še posebej previdni, je obrezovanje. Preprosto povedano, če ste v dvomu kako naj obrežete slivo, je bolje, če pustite drevo neobrezano, saj s tem drevesu ne boste škodili. Nasprotno pa lahko z obrezovanje ob napačnem času povzročite številne težave ali celo smrt drevesa. Kot večina koščičastih plodov, tudi slive obrezujemo v času aktivne rasti – med aprilom in avgustom. Z obrezovanjem izven tega obdobja se poveča nevarnost okužbe z bakterijskimi in glivnimi patogeni kot je npr. gliva Chondrostereum purpureum. Slednja pride v drevo preko svežih ran. Z izločanjem toksinov povzroča odstopanje zgornje listne povrhnjice, kar daje listom značilen srebrn videz. V nadaljevanju se počasi razširi in povzroči odmiranje vejic in vej, kar vodi v propad drevesa.

Pravo drevo na pravi prostor

Slive navadno gojimo v obliki drevesa z odprto krošnjo. Nabiranje olajša teža plodov, ki povesijo manjše veje. Kljub temu pa bo pri večjih drevesih potrebno uporabiti tudi lestev. Za manjše drevo izberite podlogo ‘Pixy’. Drevo na tej podlogi ne bo pognalo višje od 3 m. Za nekoliko višje drevo (do 4,5 m) poskusite s podlogo ‘St. Julien A’. Na večjih vrtovih pa lahko uporabite tudi podlogo ‘Brompton’, ki je najbolj živahna. Drevesa na slednji bodo dosegla do 6 m višine.

V kolikor imate prostor le za eno drevo, izberite samooprašitvene sorte kot so npr. ‘Czar’, ‘Victoria’ in ‘Marjorie’s Seedling’. Kljub vsemu pa bodo vse slive bolje rodile, če posadimo več dreves, ki se bodo opraševala med seboj. Pri slednjem morate paziti, da se slive delijo v več skupin, ki se razlikujejo v času cvetenja. V kolikor želite zagotovi čim boljšo oprašitev, izberite sorte, ki spadajo v isto ali sosednji skupini.