Arhiv oznak: borovnice

borovnice

Kako vzgojimo okusne ameriške borovnice

Matevž

borovniceMed zelo priljubljene koristne grmičevje spadajo tudi ameriške borovnice. Čeprav imajo njihovi plodovi nekoliko manj arome kot gozdne borovnice pa vsebujejo 2-krat več mineralov in 3-krat več vitamina C. Borovnice pa so tudi odličen vir vitamina K.

Kako sadimo borovnice

Ameriške borovnice imajo rade vlažna in s humusom bogata tla. V kolikor vaša tla ne držijo dovolj vlage (peščena tla), lahko sadilno jamo prevlečete s platično folijo, ki jo na nekaj mestih perforirate, s čimer boste povečali čas zastajanja vlage v tleh. Folija naj bo debela, da je korenine ne morejo predreti same in tako povečati odtekanja vode.
Ameriške borovnice pa potrebujejo tudi kisla tla s pH med 3,8 in 5,0 (optimalno 4,3-4,8). Za znižanje pH tal dodamo v sadilno jamo večjo količino šote, ki ima pH okrog 3,0. Da preprečite kasnejše dvigovanje pH tal, uporabljajte sulfatna dušikova gnojila, ki dvigajo pH tal.
Borovnice potrebujejo za uspešno rast veliko vlage, zato jih moramo preko sušnih poletnih obdobij tudi redno zalivati. Redno zalivanje je pomembno tudi zaradi tega, da se šota ne presuši, saj jo je v tem primeru težko ponovno namočiti.

Borovnice potrebujejo veliko vlage

Sama sadilna jama naj bo precej globoka (cca. 40-50 cm) in tudi precej široka (75-100 cm), s čimer boste dodali dovolj šote, da se pH ne bi prehitro dvignil proti bazičnemu. Po sajenju pa okrog rastline natrosite tudi debel sloj zastirke iz lubja, ki bo zmanjšal odparevanje vode. Zastirko lahko pomešate še z npr. borovimi iglicami, ki bodo pomagale pri vzdrževanju nizkega pH. Zastirko tudi kasneje redno obnavljajte.

Obrezovanje borovnic

Obrezujemo zgodaj spomladi, ko rastlina še miruje tako, da pustimo 6 do 8 močnih stebel, pri tem pa naj bo grm zračen in dobro osvetljen. Porežemo vse šibke, viseče, polomljene in pritlehne veje. Pri ameriških borovnicah poganjkov nikoli ne krajšamo. Izjema so poganjki, ki silijo v notranjost grma.

Najpogostejše sorte

  • ‘Duke’: Rast grma je bujna in pokončna, plodovi dozorijo Že konec junija. Okus je skladen in blag.
  • ‘Bluecrop’: Rast grma je bujna in odprta, poganjki so zelo dolgi, sodi med srednje pozne sorte, ki zorijo v začetku julija.
  • ‘Elliott’: Grm je srednje visoke in pokončne rasti, plodovi dozorijo šele v začetku avgusta. Plodovi te borovnice so rahlo kislega okusa.
  • ‘Coville’: Rast grma je bujna, poganjki izraščajo izrazito pokončno. Zori pozno, od sredine julija naprej. Plodovi so skladnega sladko kislega okusa.
  • ‘Blueray’: Grm je visok, srednje bujen, plodovi dozorijo v začetku julija. Plodovi so kiselkasto sladkega okusa.
  • ‘Berkeley’: Razvije visok, močan in razprt grm. Dozori srednje zgodaj in je občutljiva za zimsko pozebo. Plodovi so sladkega okusa, z blago kislino.
  • ‘Herbert’: Grm je močan, pokončen in razprt. Plodovi so kiselkastega okusa in zorijo od julija naprej. Sorta je občutljiva na nizke temperature.
  • ‘Dixi’: Rast grma je srednje bujna do bujna, odprta. Plodovi dozorijo v drugi polovici julija.
  • ‘Brigitta’: Novejša sorta z bujno in pokončno rastjo. Pozno zoreča sorta.
  • ‘Nelson’: Sorta s pokončno bujno rastjo. Srednje pozna sorta. Primerna za hladnejša področja. Plod ima usklajen sladko kisel okus.