Pršice so pogost škodljivec, ki se pojavlja na različnih rastlinah na vrtu in v stanovanju. Poškodbe povzročajo s prehranjevanjem z vsebino ovršinskih celic rastlin. Poškodovana področja so pokrita z majhnimi svetlimi pikami. Ob močnih napadih pršic, pride do marmoriranosti in razbarvanja listov, kar daje rastlini bronast videz. Napadene rastline pogosto odvržejo napadene liste, poškodbe lahko vodijo tudi v propad rastline

Razvojni krog

Pršice so skupina členonožcev, kamor prištevamo tudi klope in njihove sorodnike pajke. So majhne (0,3-0,5 mm) in jih s prostim očesom komajda opazimo. Lahko so zelo različno obarvane: od rdeče do rjave in od rumene do zelene, kar je odvisno od vrste in sprememb skozi sezono. Večina pršic jeseni spremeni barvo na rdečo ali oranžno, zaradi česar jih imenujejo tudi “rdeči pajek”. Številne pršice tvorijo mreže, ki so bolje opazne kot njihovi stvaritelji. Z tvorbo mrež se zavarujejo pred plenilci.
Najpogostejša vrsta, ki jo lahko najdemo na okrasnih rastlina in zelenjavi je
navadna pršica (Tetranychus urticae). Pogosto pa jo najdemo tudi na
lončnicah. Zanjo je značilna močna zapredenost napadene rastline.

Iz jajčec, ki jih samice odlagajo po celotni listni ploskvi, se po 3-5 dneh izležejo ličinke, ki se trikrat levijo, pri čemer pri vsaki levitvi preidejo skozi dve fazi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do odrasle pršice traja okrog 10-14 dni. Za razliko od glivnih patogenov, je za razvoj pršic ugodna nizka relativna zračna vlažnost. Odrasla samica lahko nato nekaj tednov odloži več deset jajčec dnevno. Zimo preživijo na zaščitenih delih rastlin (npr. brsti) ali v obliki jajčec.

Kontrola

Voda

Zalivanje rastlin lahko včasih veliko prispeva k odpravljanju napadov pršic. Redno škropljenje okuženih rastlin lahko uniči njihove zapredke in zavre odlaganje jajčec, dokler le-ti niso popravljeni, hkrati pa jih izpostavi njihovim naravnim plenilcem (roparske pršice, pikapolonice, itd.). Curek vode lahko odstrani in uniči tudi odrasle pršice, zračna vlažnost pa zmanjša njihovo prehranjevanje. V rastlinjakih je tako pomembno, da povečujemo zračno vlažnost in znižujemo temperaturo v poletnih mesecih z rednim polivanjem tal z vodo.

Kemična zaščita

Za zatiranje pršic navadno uporabljamo specifične insekticide – akaricide. Ker insekticidi ne uničujejo jajčec je potrebno redno škropljenje v 10-14 dnevnih presledkih. Uporabljamo lahko insekticide z abamektinom, fenpiroksimatom, oljem oljne ogrščice itd. Škropljenje lahko včasih še poslabša problem, saj uničuje tudi nekatere naravne plenilce pršic, medtem ko pršice pogosto razvijejo odporne predstavnike.

Pred škropljenjem napadene rastline obrežemo in odrezane dele uničimo. Močno prizadete rastline odstranimo v celoti.