Arhiv kategorij: Škodljivci

polži

Rastline odporne na polže

Rastline, Škodljivci, , ,
Matevž

polžiPodobno kot vsi vrtnarji imajo tudi polži radi rastline, vendar iz nekoliko drugačnega vzroka. Da zadostijo svoji potrebi po vodi, morajo pojesti veliko rastlin, ki so 95% sestavljene iz vode. Na podlagi tega lahko izvedemo tudi preprosto pravilo – bolj sočne kot so rastline, rajši jih bodo polži objedali. Seveda obstajajo tudi številni drugi dejavniki, ki vplivajo na priljubljenost posamezne rastline pri polžih. Prekomerno gnojenje z dušikom in premočno zalivanje rastlin spodbudi tvorbo nežnih poganjkov, ki vsebujejo veliko vode in bodo tako še posebej občutljivi na objedanje. Precej bolj odporni so poganjki rastlin, ki zrastejo ob dodajanju kalija. V tem primeru bodo rastline sicer rasle počasneje, vendar bodo bolj odporne na številne povzročitelje bolezni in škodljivce.

Naravna obramba

Pri rastlinah lahko najdemo različne prilagoditve, ki hkrati s seboj prinesejo tudi zmanjšano zanimanje polžov. Listi, ki so posejani z dlačicami, so precej trdovratna ovira za gibanje polža, zaradi česar jih bodo slednji precej redkeje objedali kot gladke liste. Podobno bodo tudi ustnjati in močno vosnati listi precej odporni na napade polžev. Nasprotno pa bodice niso nobena ovira za polže, saj bodo enostavno pojedli dele med bodicami.
Rastline z zelo aromatičnimi listi kot so npr. začimbe so precej odporne na polže, saj vsebujejo veliko eteričnih olj. Poleg teh lahko v listih nekaterih okrasnic najdemo tudi strupene snovi, ki so podobno kot za nas škodljive tudi za polže (npr. naprstec). Za polže pa so neužitni tudi listi mlečkov, ki vsebujejo kot že njihovo ime pove – mleček.
Na koncu naj omenim, da je pomemben dejavnik tudi starost rastline. Mlade rastline in mladi poganjki so precej bolj zanimivi za polže kot starejše in bolj utrjene rastline oz. poganjki.

Zelenjava odporna na polže

V kolikor imate pogosto probleme s polži, ampak bi si vseeno želeli na vrtu urediti tudi zelenjavni kotiček, se lahko odločite za različne vrste zelenjave, ki je dovolj odporna, da boste na koncu sezone zadovoljni s pridelkom.
Namesto solate, ki je pri polžih zelo priljubljena, se odločite za listno zelenjavo z bolj čvrstimi listi kot je npr. blitva. Nekateri polži se bodo pod zemljo lotili tudi krompirja. Za zmanjšano objedanje posadite sorte kot so ‘Desiree’, ‘Cara’ ali ‘Sante’, ki so nekoliko odpornejše.
Zelo dobro se obnesejo tudi stročnice, pri katerih so plodovi zaščiteni s čvrstim ovojem. Suh zunanji ovoj ščiti tudi čebulo, česen in por. Pri tem pa visoka koncentracija sulfitov pri teh predstavnikih prežene tudi vztrajnejše predstavnike. Sulfite vsebujejo tudi križnice, ki so tako nekoliko manj izpostavljene objedanju.

pršice

Pršice – skoraj neopazni škodljivci rastlin

Škodljivci,
Matevž

pršice

Pršice so pogost škodljivec, ki se pojavlja na različnih rastlinah na vrtu in v stanovanju. Poškodbe povzročajo s prehranjevanjem z vsebino ovršinskih celic rastlin. Poškodovana področja so pokrita z majhnimi svetlimi pikami. Ob močnih napadih pršic, pride do marmoriranosti in razbarvanja listov, kar daje rastlini bronast videz. Napadene rastline pogosto odvržejo napadene liste, poškodbe lahko vodijo tudi v propad rastline

Razvojni krog

Pršice so skupina členonožcev, kamor prištevamo tudi klope in njihove sorodnike pajke. So majhne (0,3-0,5 mm) in jih s prostim očesom komajda opazimo. Lahko so zelo različno obarvane: od rdeče do rjave in od rumene do zelene, kar je odvisno od vrste in sprememb skozi sezono. Večina pršic jeseni spremeni barvo na rdečo ali oranžno, zaradi česar jih imenujejo tudi “rdeči pajek”. Številne pršice tvorijo mreže, ki so bolje opazne kot njihovi stvaritelji. Z tvorbo mrež se zavarujejo pred plenilci.
Najpogostejša vrsta, ki jo lahko najdemo na okrasnih rastlina in zelenjavi je
navadna pršica (Tetranychus urticae). Pogosto pa jo najdemo tudi na
lončnicah. Zanjo je značilna močna zapredenost napadene rastline.

Iz jajčec, ki jih samice odlagajo po celotni listni ploskvi, se po 3-5 dneh izležejo ličinke, ki se trikrat levijo, pri čemer pri vsaki levitvi preidejo skozi dve fazi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do odrasle pršice traja okrog 10-14 dni. Za razliko od glivnih patogenov, je za razvoj pršic ugodna nizka relativna zračna vlažnost. Odrasla samica lahko nato nekaj tednov odloži več deset jajčec dnevno. Zimo preživijo na zaščitenih delih rastlin (npr. brsti) ali v obliki jajčec.

Kontrola

Voda

Zalivanje rastlin lahko včasih veliko prispeva k odpravljanju napadov pršic. Redno škropljenje okuženih rastlin lahko uniči njihove zapredke in zavre odlaganje jajčec, dokler le-ti niso popravljeni, hkrati pa jih izpostavi njihovim naravnim plenilcem (roparske pršice, pikapolonice, itd.). Curek vode lahko odstrani in uniči tudi odrasle pršice, zračna vlažnost pa zmanjša njihovo prehranjevanje. V rastlinjakih je tako pomembno, da povečujemo zračno vlažnost in znižujemo temperaturo v poletnih mesecih z rednim polivanjem tal z vodo.

Kemična zaščita

Za zatiranje pršic navadno uporabljamo specifične insekticide – akaricide. Ker insekticidi ne uničujejo jajčec je potrebno redno škropljenje v 10-14 dnevnih presledkih. Uporabljamo lahko insekticide z abamektinom, fenpiroksimatom, oljem oljne ogrščice itd. Škropljenje lahko včasih še poslabša problem, saj uničuje tudi nekatere naravne plenilce pršic, medtem ko pršice pogosto razvijejo odporne predstavnike.

Pred škropljenjem napadene rastline obrežemo in odrezane dele uničimo. Močno prizadete rastline odstranimo v celoti.

majski hrošč

Majski hrošč in njegove požrešne ličinke

Škodljivci,
Matevž

majski hroščMajski hrošč je pogost škodljivec na naših vrtovih. Največjo škodo delajo njegove ličinke – ogrci, ki zaradi prerazmnožitve občasno naredijo veliko škodo celo na travni ruši. Pri nas se pojavljata dve med seboj podobni vrsti – poljski in gozdni majski hrošč. Poljski majski hrošč je pogostejši in malo večji od gozdnega.

Majski hrošč za razvoj potrebuje več let

Razvoj majskega hrošča poteka tri leta, četrto leto pa po prezimitvi v tleh odrasli hrošči koncem aprila ali v začetku maja zlezejo iz tal in objedajo listje gozdnih in sadnih dreves.

Samice letajo do 2 kilometra daleč in odlagajo jajčeca najraje na sončne zapleveljene travnike. Samica v tla odloži več jajčnih legel, skupaj do 80 jajčec. Po 4 do 6 tednih se izležejo ličinke – ogrci, ki v tem letu ne naredijo opazne škode in prezimijo po prvi levitvi v septembru. Ogrci so bele do 65 mm velike ličinke z rjavo glavo in tremi pari oprsnih nog. Telo je upognjeno v obliki črke “C” in na koncu odebeljeno.

V drugem letu se sredi aprila ogrci začno bolj intenzivno hraniti, hitro rastejo in zaradi svoje požrešnosti lahko naredijo ogromno škodo. Škoda na rastlinah se močno poveča po drugi levitvi v juniju, ko nastanejo ogrci tretjega stadija. Le-ti se požrešno hranijo do jeseni, ko se spet umaknejo prezimovati globlje v tla. Ogrci se premikajo za svežo hrano vodoravno po tleh tudi do metra na dan, kar pomeni, da škoda ni omejena le na manjši del tal, temveč lahko obsega precej širšo površino.

Tretje leto so ličinke nekoliko manj požrešne v svojem prehranjevanju, čeprav še vedno  nadaljujejo z objedanjem. Škoda zaradi objedanja tako ni tako opazna. Konec junija ali v juliju se zabubijo in po dveh mesecih se izvalijo hrošči, ki ne zapustijo tal, temveč v njih prezimijo do pomladi, ko začnejo letati naokrog.

Zatiranje

Za zatiranje lahko uporabimo insekticide z imidaklopridom. Za okolju prijaznejši način zatiranja pa lahko izberete bio-insekticide, ki vsebujejo entomopatogeno glivo Beauveria brongniartii.

Če se pojavi na vaši trati, poskusite trato čim bolje oskrbeti, da si bo lahko čim prej opomogla. To vključuje redno gnojenje, prezračevanje in redno košnjo. Gosta trata bo pomagala tudi zmanjšati površino tal, ki bi samicam majskega hrošča lahko služila za odlaganje jajčec.

ribezova uš - ušivost ribeza

Ribezova uš

Škodljivci
Matevž

ribezova uš - ušivost ribezaRibezova uš (Cryptomyzus ribis), napada rdeči, beli in črni ribez.

Simptomi

Uši so nežno rumeni škodljivci, ki živijo na spodnji strani listov, ki jih objedajo. Pri tem v list sproščajo snovi, ki povzročajo deformacijo listne lamine in nastanek značilnih “žuljev” rumenkaste ali rdečkaste barve. Uš je na listih ribeza aktivna do konca julija, ko se preseli na divje rastoči gozdni čiščljak (Stachys sylvatica). Ob koncu sezone se uši vrnejo na ribez in odložijo prezimna jajčeca.

Zatiranje

Napadi uši nimajo močnih posledic za rastlino, saj še vedno raste, cveti in daje plodove. V kolikor pa vas izgled listov moti, lahko uporabite sistemske insekticide.