Kaparji so kljunate žuželke in spadajo med najhujše rastlinske škodljivce. Radi napadajo lista in stebla mnogih rastlin v rastlinjakih in na vrtu.
Samice so podobne luski, ki jo izoblikujejo z izločanjem voska. Odrasle žuželke so negibne in so zaščitene z belim, rumenim ali rjavim ščitom, ki je lahko hitinski ali voščeni. Odvisno od vrste je ščitek lahko različno velik in doseže do 5 mm premera. Pod voščeno lusko se samica skriva toliko časa, da postane spolno zrela in začne proizvajati jajčeca.
Kaparji se lahko na napadeni rastlini močno namnožijo, tako da skorjo popolnoma prekrijejo, kar je pogost pojav predvsem na mladem sadnem drevju. Jajca ležejo, kar pod svoje telo in jih tako zavarujejo z lastnim ščitom. Samice pa lahko kot dodatno zaščito izločajo tudi bele voščene niti.
Izleženi kaparji so aktivni in se premikajo po gostiteljski rastlini, dokler ne najdejo najprimernejšega mesta za hranjenje, kjer bodo preživeli večino življenja.
Simptomi najpogostejših vrst
Češpljev kapar (Parthenoleucanium corni)
Sesa sok rastlin, s čimer rastlino oslabi. Zgleda kot majhen (1-6 mm velik) mehurček, ki se pritrja na rastlinska stebla ali liste. Napadene rastline so zakrnele in deformirane, listi postopoma porumenijo. Rastline postopoma slabijo in postajajo občutljive za druge škodljivce in bolezni. Na spodnjih listih se pojavi medena rosa ali mana, na kateri se lahko razraste sajasta plesen. Ogrožene so okrasne rastline, rastline v rastlinjakih, ter drugih zaprtih prostorih.
Kot preventivo pred temi škodljivci, se lahko okrog debel namestiti lepilni trak, s čimer se ličinkam preprečuje selitve na druge dele rastline. V sredini poletja se lahko za zatiranje v nasad naseli parazitske ose Meataphycus helvolus, ki so plenilke kaparjev. Uporabljamo lahko tudi škropiva na bazi maščobnih kislin (spomladi ali pa na začetku poletja, ko so kaparji še ličinke in se sprehajajo po rastlini).
Volnati kapar (Pseudococcus in Plancoccus spp.)
Živali izgledajo kot majhni, beli, kosmati mehurčki, dolgi okrog 4 mm. V toplih in vlažnih pogojih se razmnožujejo čez vse leto. Simptomi so enaki kot pri češpljevem kaparju. Ogrožene so okrasne rastline, rastline v rastlinjakih, ter drugih zaprtih prostorih.
Novo kupljene rastline je dobro imeti nekaj časa ločene od drugih rastlin, dokler se ne prepričamo, da so brez škodljivcev. Zatiramo jih s pikapolonicami (Cryptolaemus montrouzieri), predvsem poleti ko se temperature dvignejo nad 10°C.
Čebulna muha je majhen leteči škodljivec, ki je po velikosti nekoliko manjši od hišne muhe in je rjavkasto črne barve. Prvi nalet v sezoni navadno opazimo sredi meseca aprila, vendar je točnejši čas odvisen od temperaturnih razmer. Prvi nalet navadno naredi največ škode na čebuli. Drugi nalet se pojavlja konec maja, zadnji pa septembra in oktobra, zaradi česar naredi največ škode na poru.
Porova zavrtalka je majhen leteči škodljivec rumenkasto rjave barve, ki je po velikosti nekoliko manjši od hišne muhe in nekoliko večji od