Arhiv oznak: začimbnice

polži

Rastline odporne na polže

Matevž

polžiPodobno kot vsi vrtnarji imajo tudi polži radi rastline, vendar iz nekoliko drugačnega vzroka. Da zadostijo svoji potrebi po vodi, morajo pojesti veliko rastlin, ki so 95% sestavljene iz vode. Na podlagi tega lahko izvedemo tudi preprosto pravilo – bolj sočne kot so rastline, rajši jih bodo polži objedali. Seveda obstajajo tudi številni drugi dejavniki, ki vplivajo na priljubljenost posamezne rastline pri polžih. Prekomerno gnojenje z dušikom in premočno zalivanje rastlin spodbudi tvorbo nežnih poganjkov, ki vsebujejo veliko vode in bodo tako še posebej občutljivi na objedanje. Precej bolj odporni so poganjki rastlin, ki zrastejo ob dodajanju kalija. V tem primeru bodo rastline sicer rasle počasneje, vendar bodo bolj odporne na številne povzročitelje bolezni in škodljivce.

Naravna obramba

Pri rastlinah lahko najdemo različne prilagoditve, ki hkrati s seboj prinesejo tudi zmanjšano zanimanje polžov. Listi, ki so posejani z dlačicami, so precej trdovratna ovira za gibanje polža, zaradi česar jih bodo slednji precej redkeje objedali kot gladke liste. Podobno bodo tudi ustnjati in močno vosnati listi precej odporni na napade polžev. Nasprotno pa bodice niso nobena ovira za polže, saj bodo enostavno pojedli dele med bodicami.
Rastline z zelo aromatičnimi listi kot so npr. začimbe so precej odporne na polže, saj vsebujejo veliko eteričnih olj. Poleg teh lahko v listih nekaterih okrasnic najdemo tudi strupene snovi, ki so podobno kot za nas škodljive tudi za polže (npr. naprstec). Za polže pa so neužitni tudi listi mlečkov, ki vsebujejo kot že njihovo ime pove – mleček.
Na koncu naj omenim, da je pomemben dejavnik tudi starost rastline. Mlade rastline in mladi poganjki so precej bolj zanimivi za polže kot starejše in bolj utrjene rastline oz. poganjki.

Zelenjava odporna na polže

V kolikor imate pogosto probleme s polži, ampak bi si vseeno želeli na vrtu urediti tudi zelenjavni kotiček, se lahko odločite za različne vrste zelenjave, ki je dovolj odporna, da boste na koncu sezone zadovoljni s pridelkom.
Namesto solate, ki je pri polžih zelo priljubljena, se odločite za listno zelenjavo z bolj čvrstimi listi kot je npr. blitva. Nekateri polži se bodo pod zemljo lotili tudi krompirja. Za zmanjšano objedanje posadite sorte kot so ‘Desiree’, ‘Cara’ ali ‘Sante’, ki so nekoliko odpornejše.
Zelo dobro se obnesejo tudi stročnice, pri katerih so plodovi zaščiteni s čvrstim ovojem. Suh zunanji ovoj ščiti tudi čebulo, česen in por. Pri tem pa visoka koncentracija sulfitov pri teh predstavnikih prežene tudi vztrajnejše predstavnike. Sulfite vsebujejo tudi križnice, ki so tako nekoliko manj izpostavljene objedanju.

Origano - okusni vrt

Origano je odličen dodatek številnim jedem

Matevž

Origano - okusni vrtOrigano s svojimi številnimi oblikami in barvami listov ni samo enkratna začimbnica, temveč tudi krasno poživi vaš okusni vrt.

Rastišče

Origano bo najbolje uspeval na sončnem rastišču in dobro odcednih tleh. Še posebej pomembno je polno sonce, saj bodo rastline proizvajale več eteričnih olj in bodo tako bolj aromatične. V kolikor boste ratlino posadili v težka tla, zemljo okrog rastline zmešajte z nekaj peska, da izboljšate odvodnjavanje. Odrasle rastline dobro tolerirajo sušo, zaradi česar so primerne tudi za sušnejše lege.

Izbor vrst in kultivarjev

Origano kot pokrovnica

Kultivar O. vulgare ‘Compactum’ zraste do 15 cm visoko in 30 cm v širino. Skupine majhnih rožnatih cvetov sedijo nad zelo aromatičnimi ovalnimi listi. Za nekaj večjo višino pa uporabite O. x onites, ki lahko zraste do 60 cm visoko. Zacvetel bo v beli in rožnati barvi. Njegovi svetlo zeleni listi bodo poleti porumeneli, kar je povsem normalno in ni znak težav.

Sorte, ki so tudi v okras

Origano O. vulgare ‘Aureum Crispum’ doseže 45 cm višine ima zanimive nagubane zlato rumene liste in rožnate cvetove. Pri kultivarju ‘Gold Tip’ pa so rumeno obarvani samo robovi listov. Z nežnejšo aromo je primeren v kombinaciji z zelenjavo. Aromatični belo-zeleni listi origana O. vulgare ‘Polyphant’ pa se krasno podajo k perutnini. Nekoliko nižji je O. dictamnus, ki zraste vsega samo 15 cm v višino. Do 60 cm visoko zraste kultivar ‘Rosenkuppel’, bo pognal temno zelene liste, ki bodo krasen kontrast rožnatim cvetovom.

Močna aroma

Kultivar origana ‘Hot and Spicy’ zraste 60 cm visoko in ima močno aromatične liste. Močno aromatičen je tudi kultivar O. vulgare ssp. hirtum ‘Greek’.

V kolikor pa je izbire preveč, poskusite s pritlikavim kultivarjem O. vulgare ‘Nanum’, ki ima nizko rast (do 30 cm visoko) in je idealen za obrobe gred. Njegovi listi so nekoliko manjši od ostalih kultivarjev, vendar nikakor ne zaostajajo v aromi.

Razmnoževanje

Večina kultivarjev lahko enostavno namnožujemo z delitvijo pozno pomladi. Origana O. vulgare in O. majorana pa lahko enostavno vzgojimo tudi iz semen. Semena posejte zgodaj spomladi in jih postavite na toplo (20°C). Semena bodo za kalitev potrebovala približno 10-20 dni.

Pobiranje origana

Liste poberite še pred cvetenjem. Pri pobiranju pazite, da ne boste pobrali več kot tretjine vseh listov, saj se rastlina sorazmerno počasi zarašča. Izberite vejice z zdravimi listi, ki imajo največ arome. Pri sušenju origano vedno ločite od ostalih začimbnic, saj lahko njegova močna aroma pokvari njihov vonj. Posušene liste shranite v temni posodi.